Oditi
ustnice
raz
pok ane
ni mraz
je teža
(s)prehodov
ki ne povedo
nič novega
kamen na tleh
Starega trga
je žejen
kot roževinasta prst
kjer mojo dlan
obraščajo življenjske
črte
in nekaj
razmočenih listov
Kraljev ulice
ki v dialog ponujajo
pesmi
nekaj črk
je odprlo svoje
trebuhe
smo izpostavili preveč
semantičnim sporočilom
in potem
nas zafrkljivo
drezajo
ne neham kolcati
ker te je pre
več doživljam
ničelni pospešek
v stanju
le biti
pa sem to
že bolje znala
in ne spomnim se
kdaj sem nazadnje
na tleh našla
pesem
četudi jo kdaj
poberem
ravno v tistem
žvižganju svetlobe
pri tleh
ne zanemari
povesti
o kratkoročnem spominu
so nam
pozabili povedati
da se res pogosto
ne prečrpa
v dolgoročnega
ampak gre
tja vmes
kjer ga ne bodo
silili ostati
Če bi ta odlična pesem ležala na tleh, bi se vedno sklonila, da jo preberem, se je dolgoročno spominjam.
Res mi je super.
Lep dan, Lara Sofija!
Majda K.
Najlepša hvala za lep komentar, Majda.
Vse dobro!
Lara
Lara, prvič te berem in ne zadnjič.
Odlična si.
Lp, branka
Najlepša hvala, Branka.
Prisrčen pozdrav!
Pesniški subjekt je vedno na poti in je tudi pot v njem. Te sledi, ki jih pesniški subjekt pušča za sabo, pa ostajajo neprecenljive, če jih ne dekorira v želji promocije, ampak ostane celotna pot z vsem, kar je (vmes) med stopinjami. Čestitke!
Milan Ž.
Odlična pesem, Lara Sofija!
Pomen besed je pomemben in tvoja pesem pove veliko ❤️
Čestitke
in bravo za podčrtanje!
Bodi dobro, Marija
Hvala za misli in podčrtanko, Milan in Marija.
Vse dobro!
Lara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Božak
- 12. 11. 2023 ob 10:38
- Prebrano 1097 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 131.95