Monte Albán
Zaigrajmo
igro z žogo
na ploščadi odrezanega vrha
bele gore.
Preštejmo privzdignjene templje.
Poskusimo izgovoriti zapoteške bogove.
Z obsidianom zapišimo monumentalno razo.
Petkotno, dezorientirano stavbo J poimenujmo projekcija Voznika
in kljub nutaciji verjemimo v smer proti zvezdi Kapeli, citlalli, nadobzornici.
Sprašujmo se, če so Plesalci bili res plesalci,
če bi se hiša odrekla incestu, poznavajoč teorijo dedovanja.
Izkopljimo keramiko. (Pustimo jo zakopano in situ, doktrine se spreminjajo.)
Skrivoma, pobožno pobožam te kamne,
ki so se jih dotikali davno, davno,
jih porisali z rdečo in modro, z DNK-jem,
prelivali z vodo in s krvjo, z vero in zanikanjem;
vez vzpostavljam.
Če s tal vzbrsti iyatxeni, flor alegre.
Če tudi kamni doživljajo prišleka,
če mi spregovorijo
o življenju in o nebu in
o mimezah boga, o ozkih prehodih v podzemlje,
o igri z žogo. Ullamaliztli. Pok-a-tok.
Če ni
le igra.
Mogočen je spomin na pretekle veličine! Mogočen in grenak!
Ta pesem mi ponuja veliko razmisleka!
Hvala, Nada, za tvoje naklonjeno mnenje, ki mi je v dobrodošlo potrditev, da je “ideja” pesmi razberljiva.
Mirjam
Pesem se je tudi mene dotaknila, morda nekoliko zmoti obilje pasiva v 2. delu (bi se dalo glede tega kaj storiti?),
lp, Ana
Draga Ana,
hvala za zapaženje pesmi.
Nekoliko sem iskala te pasive, meni se jih niti ni zdelo tako veliko. Nekaj sem popravila. Pri kamnih.
Če je "jih", ki sem ga dodala v "jih porisali", odveč (če se razume tudi brez njega), se ga seveda lahko odstrani.
Mirjam
Super je, edino še tale verz:
če bi se hiša odrekla incestu, poznavši teorijo dedovanja. (poznavajoč?)
Čestitke k zanimivi zgodovinski pesmi z današnje perspektive,
lp, Ana
Munumentalno; bi najbrž moralo biti monumentalno (če si se šla angleško tujko)?
Seveda! Zatipk. Najlepša hvala ti, PLES.
Ana, te lahko prosim, če popraviš?
Hvala za popravek, urejeno,
lp, Ana
Čestitke k izbranki jeseni 2023 z utemeljitvijo uredništva:
Monte Albán velja za eno od najstarejših predkolumbovskih arheoloških najdišč. Nahaja se na območju današnje Mehike. Veličastna, geometrična kamnita gradnja v pesnici vzbuja občutek tujosti in skrivnosti. Pa tudi spraševanje o ljudeh, ki so templje zgradili. Ali mi, ki smo ravno vstopili v novo leto našega štetja, sploh lahko motrimo njihov čas? Poskusimo lahko s prijemi, ki so nam najbolj znani - ki so vpisani v naš čas. Izgovarjamo imena njihovih bogov, kot da jih beseda lahko prikliče v resničnost. V ozvezdjih iščemo pozabljene zgodbe in rekonstruiramo stare mite. Zanemarjamo znanstvena odkritja in "kljub nutaciji" mislimo vesolje skozi predznanstvene koncepte in geometrijo. Ali pa z dlanjo božamo kamne, po katerih se je razlivala kri staroselcev, kot bi bila mrtva materija vendarle živa in bi nosila skozi stoletja spomin na izkušnjo teh ljudi. Pred bralci je vedoželjna pesem, ki se sprašuje, kako globoko lahko pogledamo v oči nekomu, ki ga ni več, skozi svet, ki ga je zapustil. Obenem pa ponižno priznava, da smo ljudje svoje dobe. In da so poskusi pravega razumevanja morda čista iluzija. Morda pa nas, nasprotno, s staroselci Monte Albán najbolj povezuje ravno naše pesniško čutenje, da tovrstni poskusi bližine in poistovetenja niso "le igra". (Luka B)
O, kakšno prijetno, lepo presenečenje! Hvala, dragi uredniki!
Mirjam
Čestitke za izbranko jeseni 2023 in lep pozdrav!
Jure
Link na prevod: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/175501/monte_albn
Hudo! Hvala, Jure, za čudovit prevod. Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 10. 11. 2023 ob 00:16
- Prebrano 647 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 183.3
- Število ocen: 8