Pesem.si - modricvet - Človek sence - Meglica jutranja očara me, ker sem človek sence;sončáve blišč

Človek sence
Komentarji (12)

Človek sence

Meglica jutranja očara me,
   ker sem človek sence;
sončáve blišč grdo me le ožge,
   ker sem človek sence.
Ne vlečejo ljudi me množice,
   ker sem človek sence;
tam pesem v meni hipoma zamre.

V dolini skriti ozka stêzica,
   ker sem človek sence,
po njej bežim. Saj nisem brez želja,
   ker sem človek sence.
Nekje je daleč proč on. Je doma?
   Ker sem človek sence,
mi le nemir zaseje misel žalostna.

V tišini sredi rosnih pajčjih mrež,
   ker sem človek sence,
še upam, da zapiha veter svež,
   ker sem človek sence.
Hladi srce mi cvet iz skalnih rež,
   ker sem človek sence;
ni pokončal ga niti zimski srež.

modricvet

<< Prejšnja Naslednja >>

Milena

Milena

Poslano:
13. 10. 2023 ob 17:45

*Senca* je skupek pogosto negativnih značilnosti osebe, ki jih poskušamo okolici prikriti, a jih običajno drugi vidijo jasneje kot mi sami. Sence vidijo vsi, samo človek sam ne.

Človek sence.... zelo zanimivo in lepo napisano. Vsak si lahko razlaga po svoje.

Lp, MILENA

modricvet

modricvet

Poslano:
13. 10. 2023 ob 18:16

Milena, hvala za komentar. Moram priznati, da na takšno interpretacijo sploh nisem pomislila. Praviš: "Sence vidijo vsi, samo človek sam ne." Tukaj se pesniški subjekt namreč zaveda sence, kar bi bilo v nasprotju s tvojo tezo.

Mislila sem bolj na subjekt, ki se ne želi izpostavljati. Morda pa je možna še kakšna druga interpretacija.

LP, mcv

koni

koni

Poslano:
14. 10. 2023 ob 11:09

Odlično, Alenka!

LP, Breda

Milena

Milena

Poslano:
14. 10. 2023 ob 17:31

Še ena interpretacija o senci, ki se non stop pojavlja v tvoji poeziji;

Senca je nekaj čudovitega. Ne moreš je objeti, lahko pa jo odženeš od sebe, ko ji odtegneš svetlobo. Zato je treba senco ves čas soočati s svetlobo in potem se zavedaš pri čem si. Sence ne moreš popraviti po svoji želji, razen v primeru, če spremeniš predmete ali ljudi, ki jo določajo. Ali svetlobo. Samo na takšen način jo lahko spremeniš.

V poeziji je senca nekaj fantastičnega, nekaj nedosegljivega, ki jo ustvarjajo možgani, ki se igrajo s svetlobo svojega mišljenja in ki nikoli ne pridejo v skušnjavo, da bi jo odstranili. Vedno se pokaže pot svetlobe in pot sence. Katero izbrati.....je vprašanje, ki si ga večkrat postavlja pesnik.

Vse lepo, MILENA

Milena

Milena

Poslano:
14. 10. 2023 ob 17:32

Hvala, Koni.

Vsi se vsaj enkrat znajdemo v senci....

Lp, MILENA

modricvet

modricvet

Poslano:
15. 10. 2023 ob 19:35

Breda, hvala ti!

Milena, hvala za nadaljnje razmišljanje o senci. Sence pač ne more biti brez sonca, teme brez svetlobe - večni jin in jang. Vsi iščemo ravnovesje med njima. Če je svetlobe preveč, tudi ni dobro. Na to ne moremo vedno vplivati sami/izbirati.

LP, mcv

Milena

Milena

Poslano:
16. 10. 2023 ob 15:19

Ja, enostavno bi bilo, če bi lahko sami vplivali ali izbirali med jang-om in jin-gom. Tega pa ni mogoče, ker je že "bog ustvaril", da se med seboj dopolnjujeta, da sta si v oporo, soodvisna in da eden brez drugega ne moreta obstajati.

Zato je zmernost zanju prava beseda. Nikoli ni dobro, če je česa preveč.

MILENA

modricvet

modricvet

Poslano:
17. 10. 2023 ob 09:47

Milena, zgoraj trdiš, da je možno izbirati, sedaj, da ni možno ... ne razumem te najbolje.

Sicer pa je debata zašla precej daleč stran od moje pesmi, zato bi predlagala, da jo zaključimo.

mcv

Lidija Brezavšček - kočijaž

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
18. 10. 2023 ob 22:15

Lep ritem pesmi in repeticija skozi ves potek naredita poseben vtis. Izpovedno je pesem močna, uporablja pa preprost jezik, kar jo naredi še boljšo in dojemljivejšo.

Lp, Lidija

modricvet

modricvet

Poslano:
18. 10. 2023 ob 23:05

Lidija, najlepša hvala, si me razveselila

LP, mcv

Jure Drljepan (JUR)

Jure Drljepan (JUR)