Brišem prah počasi s sebe.
Diha koža, smeh je v meni,
so koraki prepoteni;
z luno mlado pasem žrebe.
Brišem prah počasi s tebe.
Berem te na novo. Listi
trdi, mehki, v megli, čisti;
zamolčano vse manj grebe.
Brišem prah počasi z naju.
Loščim dihe in korake,
ne kopičim več navlake;
več ne iščem naju v raju.
Brišem prah počasi z vaju.
Vidim seme in plodove,
tipam tuje mi bregove;
ko se najdemo spet v mlaju.
Brišem prah počasi nežno
z vas, ki dihate še z mano
preko korenin nevidnih;
hranite me s soncem, s prano.
Prah zelo počasi brišem;
v glas iztočim nas in v gibe,
tukaj sem in tukaj nisem -
izmuzljiva kot sled ribe.
Nada, lepa pesem. Čudno, da je prah vedno znova. Mogoče zato, ker ga nekateri ne brišejo.
Lp, Caki
In čudno - ena od variant za naslov je bila "vedno znova",
pozdrave Fata
Pesem je čudovita s prepletanjem misli in ponavljajočim refrenom o brisanju prahu!
Odlična pesem v rimanih štirivrstičnicah. Pritegne zgodba, ki se nam polagoma riše,
( morda tale simbol oziroma prispodoba z gibko ribo ( vsaj mene) ne prepriča najbolj ... Je tam le zaradi rime? Deluje nekam neomejeno v prašen prostor ;) )
Iskala sem rimo in meni se je zdela to dobra primerjava v povezavi z
"tukaj sem in tukaj nisem" - v zadnjem času sem veliko opazovala ribe in sem fascinirana nad njihovo zmuzljivostjo, giblivostjo - se ti zdi, da so tukaj, pa so že nekje drugje,( a nikjer ni njihovih sledi kot jih recimo vidim od srne...), kar je podobno kot pri plesu
in po drugi strani - ko včasih "prehajam" med različnimi dimenzijami, me na to stanje včasih asociirajo ribe, labodi in ptice.
Kaj pa "izmuzljiva kot sled ribe"
Bolje, ja ...
Hvala za premislek, sem spremenila, pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!