Pesem poletja po vašem izboru je postala pesem Vesne Šare Ne. Iskrene čestitke za izbor bralcev tudi v imenu uredništva!

Zdaj pa k uredniškemu izboru.

Med pesmimi so nas v tem obdobju najbolj prepričale:

Pobegli konji, Anubis

Moj dežnik, Black hope

pred požigom, brezno

V kolesju, Martina Pavlin - Essentia

Kroparski odmev, Pi - Irena P

Greš z mano, Senada Dada Smajić (breza)

Pritlikava pesem, Y

ter

To, kar je, Helena (MalaSenca), ki smo jo izbrali za pesem poletja 2015 z utemeljitvijo:

Pesem, ki z majhnim posegom (m v oklepaju) nakazuje povezanost med prvoosebnim lirskim subjektom in zunanjim dogajanjem, med človekom in njegovo usodo, med dvema osebama, ki nepovezano obstajata v ednini … in hkrati na nezmožnost preseganja posameznih, neizrečenih stvari: občutje praznine, neadekvatnosti in samote. V pesmi torej sledimo tematizaciji razmerja med besedilom in zunanjo resničnostjo, med bližino in (navideznimi) ovirami do nje. Če dojamemo besedilo kot izrekanje najglobjega notranjega, in so vmesni posredniki (roka, črnilo, papir) nezmožni akcije, koliko neizrečenega je sploh možno pretvoriti v komunikacijo? Kako ven od tam, kjer se le nalagajo besede, kjer je neprestana produkcija pomenov, smislov, podob in prispodob, kako ven iz neobstojne virtualnosti, navideznosti, ven v živo resničnost, kjer je neka resnična oseba, kjer je avtentična bližina drugega? S čim se opogumiti, da pesniški jaz, zakrit in zarit v besedilo, spregovori brez posrednikov? So dovolj levitve, izstop iz pozicije zapisovalca ali je potreben poseben pogum za širjenje sveta, za prepok milnega mehurčka (navidezne) samozadostnosti? Atmosfera pesmi se nagiba k tesnobi, hkrati pa deluje kot klic k novi povezanosti – živi bližini, dvojini, kjer se en svet razširi v dva ...

Nominirane kratke pesmi:

Haiku (nočni alarm), Koni

Haiku,  Ob Potoku - Majda Kočar

ter

Haiku, igor žuravlev, ki smo ga izbrali za kratko poletja 2015 z utemeljitvijo:

Skozi haiku gledamo sliko trenutka menjajočih obdobij sonca in dežja. Ujet medprostor med dvema drugačnostima  vzbuja videz ponavljanja. Hkrati nakazuje na povezanost in menjavanje razpoloženj opazovalca neba. Čeprav je tisti, ki piše, zastrt, pa gre vendar za človekovo dojemanje vtisov iz narave, saj jih občuti na lastni koži (čevlju). Poleg slike haiku zbudi tudi občutek mokrote, hlajenja in statičnosti. Ena od številnih stopenj minevanja, ujeta v haiku.

Med pesmimi v formi smo nominirali:

Sled, Ob Potoku - Majda Kočar

Ljubezni 3, Sonofearth

Ob kresu, Modricvet

ter

Vibracije, lorellia, ki je postala izbrana pesem poletja v formi. Utemeljitev:

Pesem, ki v preprostih štirivrstičnicah s tekočim ritmom in rimami pripoveduje o prerajanju, o smrti in (večnem) življenju. Eros, ki združuje, vzneseno gradi in ljubi, je nerazdružljivo povezan z minevanjem, razkrojem, smrtjo – tanatosom. Večna tema, ki je tu lahko razumljena tudi kot notranji boj v posamezniku, ki ga življenje prevrača v svoji strugi in brusi - do katarze, do ponovnega (naslednjega) življenja. Pesem lahko dojamemo kot prispodobo za notranje napetosti, boje, želje in stremenja k višjemu, boljšemu znotraj nas samih. Lahko pa vidimo človeško tkivo kot material za božje preoblikovanje in je usoda tista, ki ga krepi in omejuje. Nagovarjanje tega božjega / notranjega pesmi daje posebno dialoško napetost in živahnost.

Od tujejezičnih pesmi smo nominirali:

Pjesnik i mrav, Duško Babić

Čudni momenti, saravior

Nisam zalutao, mirkopopovic

ter

Iz mojih usta izleću ptice (negde), Jelena Stojkovic Miric, ki je postala tujejezična pesem poletja z utemeljitvijo:

Iz pesmi udarja civilizacijska raztreščenost, ki se kaže na vseh nivojih: jeziki, ki jih ne govorimo, so kot motnja; kraji, po katerih smo raztreseni, s potovanji, željami, virtualno, nas napolnjujejo z videzi; organi, ki delujejo in ne delujejo, so fizični odraz razseljenosti ... Pesem prikazuje današnji svet, ko si sprejet le, če si po zapovedih, če si stroj, ki dobro deluje in ti nič ne manjka, če si lep in mlad in vreden poželenja. Neadekvatnost in krhkost človeka, ki se razlomi zaradi vsiljivih pričakovanj in zapovedi svetovnih silnic, trendov, virtualij. Razosebljanje, ki nas trga v 21. stoletju. Ni pomembno biti unikaten, pomembno je biti funkcionalen, po normativih in neškodljivo komunikativen. Jaz – zbir misli, zaznav, čustev, idej, je komaj še zaznaven. Oslepel je od dražljajev, od pornografije vsakdanjosti in komaj še obstaja. Je vsak poskus ohranjanja celote jaza v današnjem času res obsojen na neuspeh? Je rešitev v ustvarjalnosti, v kreativnem kaosu šuma? Ali mogoče v negibnosti, v umiku od sveta, v obličju okamnele magme? Naš lastni dih nas duši, dih ki prihaja iz necelega sveta v necelo telo, dih, oster kot nož, kot življenje. Kot da je v smrti, v dokončnem izginotju, možna – edina celota. Pesem izvirnih podob, ki se pretapljajo druga v drugo kot v kalejdoskopu, pesem, ki jemlje – dih in zbuja željo po (ponovni) notranji celoti.

Med prevodi smo posebej izpostavili:

Ženska in jaguar Senade Dade Smajić (breze), Laso za mesec Marka Skoka Mezopotamskega ter Prosjačka pjesma Jura.

Uredništvo iskreno čestita vsem avtoricam in avtorjem nominiranih in izbranih pesmi in vam želi še veliko navdiha za pesniško raziskovanje svetov in pisanje.