Še en zanimiv svojevrsten pogled na človeško raso in njeno odtujenost na milimetrih bližine. Super.

Opomnila bi te le na rabo namenilnika  v zadnji vrstici. Pravilno je kdo gre plavat. (vsaj tako so nas učili).Naj me popravijo slavisti, če se motim. Lep in prisrčen pozdrav od

Andrejke

Hvala, Andra, z veeelikim veseljem popravljam, ker sem pričakovala veliko več slovničnih napak ;-)).

Lepo bodi!

Super, breza,

  rada bi razjasnila še nekaj - je v naslednjem odseku pesmi mišljeno tako:

...

ki neslišno plahutajo

skozi nedojemljivo
temačno snov spodaj,

koralni gozd se sveti

kot pokopališče
na pragu novembrske noči

ali takole:

ki neslišno plahutajo

skozi nedojemljivo
temačno snov

spodaj se  koralni gozd  sveti
kot pokopališče
na pragu novembrske noči

---

trenutni zapis je namreč skladenjsko sumljiv, ker nakazuje nepotreben zamenjan vrstni red besed, pa še z vejico ne vem, kaj bi ...

  Lp, lidija

Aha, Lidija,  pa greva še to popraviti tako:

...

ki neslišno plahutajo

skozi nedojemljivo

temačno snov

sodaj

... druga dva verza pa - klik delete!

Hvala za pozorno branje.

Lp, Dada

ko beremo to pesem, se nam zazdi, da smo ujeti v telesih, ki točno vedo, kaj bi morala storiti za lasten premik, pa so nekako omrtvičena. Pesem polna simbolike, ki predoči umeščenost sužnjev v nek prostor, pesem polna uvida in nezastrte, a vendar mehke kritike, ki meji na pomilovanje.

Čestitke.

LP, Lidija

Bravo za to prelepo pesem in sporočilo.

LP

Hvala, Lidija, za lepo poglobljen komentar ;-) in podčrtavanje!

Tudi tebi se zahvaljujem, draga Branka, za branje in podoživljanje pesmi.

Bodita dobro!