V vigenjcu veliki meh
rojeva roje isker
razpaljeno železo
stoka pod kovačevo pestjo
v njej kladivo
tolče, udarja, poskakuje
do žeblja ostrih robov
v vsakdan pribada
svoj trd kruh
namočen
v črno rdeče dni
znojne in polne
praznih žepov
zakovanih
v gosposko
ki moli za blagostanje
pod tremi ukrivljenimi čavlji
z žalostne Golgote
Trpka hvalnica težki preteklosti, trdoto podob poudarjajo izbrane besede, v ušesih odzvanja kladivo, žeblji v očeh (Župančič, Žebljarska), Čestitke,
Ana
Hvala, Ana!
Lp
Irena
Čestitke, Pi! :-) Všeč mi je, da je taka pesem, ki ima jasen sporočilni pomen podčrtana.
Lp, Sašo
Irena,
Čestitam od srca!
lp, Valy
Hvala Sašo in hvala Valy :)
Vse lepo vama želim
I
Čestitam ti, Irena, za / meni / odlično pesem!!! Ko bi mogle iskre izžgati vse trpljenje današnjih iz Golgote, Lampeduze... in speči vsakdanji kruh brez solz in strahu...
Topel pozdrav,
Majda
Draga Majda, zelo lepo si to ubesedila, a videti je, da ima vsak čas, vsako obdobje, svoje reveže in take, ki reveže naredijo, pa take, ki jim je vseeno, molčeče, in take, ki se oglasijo, pa je spet vseeno.
Če bi bil človek res človek, nikoli ne bi bilo lačnih in nikoli ne bi bilo kalvarij.
Objem,
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!