ČUDNI MOMENTI

U momentima čudnim

kad sunce se raspoluti

u sutonu

ili srebrna breza

zacrnjena vranama

pri mladom mjesecu

podsjeća na avangardnu kulisu

a mrak dana

misli ne da da diše,

sjetim se nas.

 

Pomislim

kad olovka se sama vrti

među prstima

a papir je i dalje bijel,

je li baš moralo tako.

 

Sve smišljene rečenice

te večeri

ostadoše neizgovorene.

Koraci tvoji odzvanjali su

polako

sve tiše i tiše

i kad je još taj ritam odzvanjao

samo u glavi,

rekla sam:

gle

noć se sidri

u našem dvorištu.

Hladno je vani i pusto.

Pas je nakrenuo glavu

podigavši lijevo uho

i čudno me pogledao.

saraivor

valy

Poslano:
13. 09. 2015 ob 14:19

Kada "smišljene rečenice ostaju neizgovorene" preostaju nam stihovi. Koji progovaraju...

lp, Valy

Zastavica

saraivor

Poslano:
13. 09. 2015 ob 17:15
Spremenjeno:
15. 09. 2015 ob 13:48

Baš tako Valy,  no ne čuju se...

lp

Slavica


Zastavica

Stella de la Cruz

Poslano:
14. 09. 2015 ob 11:16

Bravo!

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
15. 09. 2015 ob 13:13
Spremenjeno:
15. 09. 2015 ob 13:13

Prav »čudni« trenutki, posebnosti iz zunanjega sveta, ki vstopajo v tole pesem, jo naredijo tako zanimivo. Povsem običajne podobe iz narave (sončni zahod, vrane na brezi) pesniški jaz ugleda kot nenavadne, posebne, kot da jih vidi prvič. Podobe od zunaj vstopajo v neko medosebno razmerje, v molk neizrečenih besed, v nemožnost zapisovanja (»kad olovka se sama vrti / među prstima /a papir je i dalje bijel«), v nemožnost izrekanja (»Sve smišljene rečenice / te večeri / ostadoše neizgovorene.««).
Zdi se, da je pesniški jaz nezmožen govoriti (povedati do konca), zapisovati (do konca izpisati) tisto, kar misli. Le nek glas ostane, neulovljiv, le koraki drugega zvenijo in izzvenijo v noči. A prav ta odhajajoči glas prisili pesniški jaz, da se ozre ven, v zunanji prostor. Ta je »hladen in pust,« hladen in prazen zato, ker v njem izzvenevajo stopinje večno odhajajočega drugega.
A pes, žival, ki mogoče ve, ki čuti, in to izraža s svojo lastno, nam ne povsem doumljivo govorico, vabi v odkritje in spoznanje te neznane, temne noči, ki se je zasidrala na dvorišču: čeprav brez besed, čeprav le s praznim, belim listom pred sabo. 

lp

Franci


Zastavica

Franci Novak

Poslano:
15. 09. 2015 ob 13:15

ČUDNI TRENUTKI


V čudnih trenutkih

ko se sonce razpolovi

v somraku

in srebrna breza

potemnela od vran

ob mladi luni

spominja na avantgardno kuliso

a mrak dni

mislim ne pusti do zraka

spomnim se naju.

 

Pomislim

ko se svinčnik sam vrti

med prsti

in je papir še naprej bel,

je res moralo biti tako.

 

Vsi zamišljeni stavki

so tega večera

ostali neizgovorjeni. 

Tvoji koraki so izzvenevali

počasi

vse tiše in tiše

in ko je ta ritem zvenel 

samo še v glavi,

sem rekla:

poglej

noč je spustila sidro

na našem dvorišču.

Zunaj je hladno in pusto.

Pes je obrnil glavo

vzdigujoč levo uho

in me čudno pogledal.


Zastavica

saraivor

Poslano:
15. 09. 2015 ob 18:45
Spremenjeno:
15. 09. 2015 ob 18:46

Franci Novak lijep pozdrav! Divno ste me danas iznenadili prijevodom moje pjesme na slovenski jezik, ali prije svega stručnom analizom. Duboko ste zašli u moj svijet... Hvala Vam.

lp

Slavica

Zastavica

valy

Poslano:
15. 09. 2015 ob 18:54

Slavice,

iskrene čestitke!

lp, Valy

Zastavica

saraivor

Poslano:
15. 09. 2015 ob 18:55

Valy  hvala ti, baš se veselim :)

lp, Slavica

Zastavica

valy

Poslano:
15. 09. 2015 ob 18:56

Vjerujem! Znam kakav je to osjećaj. Uživaj- zaslužila si.

Valy

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

saraivor
Napisal/a: saraivor

Pesmi

  • 13. 09. 2015 ob 09:50
  • Prebrano 853 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 262.17
  • Število ocen: 12

Zastavica