Bravo, mcv.

  Lepa rimana hvalnica prihajaočemu poletju in kanček staroverskega vzdušja ob solsticiju!

  LP, lidija

mene pa tale spomne na tole od Esenina:

Mati na Kresnikovo je skoz gozd hodila,

bosa v krilu robljenem roso je gazila.

V noge so jo zbadale trave uročene, 

jokala je revica ne od muke ene. 

Brez vseh znakov siceršnjih krče je dobila, 

javknila dobrotnica in je porodila. 

S pesmimi sem jaz rodil v travni se zibeli, 

sviti pomladanski so v mavrico me vpeli. 

Zrastel sem do zrelosti vnuk kresnikovanja 

in polmrak čarovništva srečo mi naznanja. 

A ta sreča mi po vesti ni bila nikoli

sam s korajžo si oči in obrvi volim.  

V sinjem siju tajam se kot snežinka bela 

in k usodi zdraharski vse sledi zadelam.  

Hvala, Lidija!

Ja, Matej, o kresni noči je pel že marsikateri pesnik. Lepo, da si se spomnil na enega od njih.

LP, mcv