Pritlikava pesem

na robu osončja bije
moje ledeno srce
kjer se večna tema

 

staplja z neznanim prostranstvom
zmrznjena polt
obsijana z istim soncem

 

kakor kamnite preproge
rdečkaste muze kraljev puščave
prašne oaze sredi modrine


srce na tipalkah
srce na iztegnjenih prstih

 

obrnjeno k daljnemu soncu
ki se blešči v šipi pregrete hiše

 

pred katero sediš
drobceno bitje
zazrto vase

Y

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 07. 2015 ob 16:02

kako učinkovita, skoraj zunajzemeljska pesem o odnosu človek: neznano (stvarstvo, vesolje, nekdo "nad", bog, usoda?, prabit, Nič).  Človek kot pritlikavec v vseh smislih besede.


LP, Lidija

Zastavica

Y

Y

Poslano:
16. 07. 2015 ob 18:38

Hvala Lidija,

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 16. 07. 2015 ob 07:25
  • Prebrano 1119 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 809.95
  • Število ocen: 23

Zastavica