Udarna pesem, polna trdih črk, da koraka skoz bralca viharno in pomendra pomisleke o tem ali pripoveduje o vojni, o novodobni praznini ali individualni notranji bitki,

čestitke,

Ana

Ja, Ana, se strinjam, nelagodje, ki učinkuje na bralca pri tej pesmi, je prav v tem, da je ni moč umestiti v okvir (kraja in časa dogajanja, pripovedi), ampak da te podobe prosto plujejo kot neko mračno podnebje. Pa prva oseba množine tudi prispeva k temu nelagodju, ker sili bralca, da se poistoveti s korakajočo množico.

lp

Franci

Čestitke, brezno!

Saj veš, da te rada berem. 

Pesem mi je všeč, čeprav imam v ustih kovinski priokus ali pa prav zato. 

Lp, Lea

Me veseli, Lea, resnično.

Ana, Franci, hvala za vpogled.

Lp, B.