IZ MOJIH USTA IZLEĆU PTICE (negde)

Noć, tkivo moje snage i spokoja
umire na suvoj postelji zore
sa svakim novim svitanjem umiremo i ona i ja

 

deo po deo tela mi otpada
na vratu, ako preostane neiskidan
pronalazim dnevne tridesetdve rupe

 

plačem u ostacima
skrivena u praznoj mat boci
u stvarnosti je to zabranjeno
traže se reklamni likovi
blistavi zubi i osmeh
da li iza toga stoje zlikovci
po novim zakonima nije bitno

 

negde u Češkoj jedan zamak plače javno
(uputiću pismo njihovoj ambasadi da mi pojasne slučaj)

 

toliko ljubavi sabiti
gustinom naboja
guši
negde sam pročitala da je slepo crevo suvišan organ
posle je usledio demant ali to sad nije bitno
srce se izgrebalo na opštim i neopštim mestima
suvišno
moglo je nekim biserima biti okean

 

o mojoj materici brinu samo kad je zdrava
kad mi izrastu oči za tako sebične
sitne glasove
pročitaću odgovore

 

oslepela sam od pornografije
jednom ću biti japanski san
na maskembalu svoje smrti

 

negde u Poljskoj neko me voli
kao divlju trešnju
vekovima mi stižu pisma na francuskom
sanjam Provansu, tamo ih čitam
negde na obalama Baltika leže moje ruke i dlanovi
raznešeni minom koju su nagazili unutar mog torzoa
bunt nije hteo da uči o oružju
samo o prvoj pomoći
a to bi mi danas pomoglo da shvatim
čime sam aktivirala minu
sve to sad nije bitno
muškarac čiji jezik ne razumem
negde na Tihom okeanu
u stvarnosti plače
dok pravi njihove odlivke

 

pokušala sam rasti mirno obličjem okamenjene magme
otporna na predaje i okove
šiknula sam kreativnim haosom šuma
iz mojih usta izleću ptice
ali mi niko ne veruje

 

jednom ću se zagrcnuti vlastitim dahom
umreti negde na ulici
sama
van pesama
mobilni telefon će zvoniti
javiće se islednik
žderući svoj doručak

 

 

 

 

Jelena Stojković Mirić

Jelena Stojkovic Miric

 1 2 > 

mirkopopovic

Poslano:
28. 07. 2015 ob 10:33
Spremenjeno:
28. 07. 2015 ob 10:34

 

"negde u Poljskoj neko me voli

kao divlju trešnju

vekovima mi stižu pisma na francuskom

sanjam Provansu, tamo ih čitam

  negde na obalama Baltika leže moje ruke i dlanovi

raznešeni minom koju su nagazili unutar mog torzoa"

Snažno i impresivno

lp

Zastavica

Dragana Andric

Poslano:
28. 07. 2015 ob 14:24

Jelena,

zanemela sam...Odavno me nije nešto jače ganulo...Oprosti ali izdvojiću samo ovo:

srce se izgrebalo na opštim i neopštim mestima

suvišno
moglo je nekim biserima biti okean....Sve ostalo boldiram...

Lp.Dragana

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
28. 07. 2015 ob 22:40
Spremenjeno:
28. 07. 2015 ob 22:40

»oslepela sem od pornografije
nekoč bom japonski sen
na maškaradi svoje smrti«

Pesniški jaz se raztelesi na vse konce sveta; nismo v resnici tu, ampak vedno nekje drugje, s sanjami, mislimi, pričakovanji. A kaj je jaz, če ne le zbir zaznav in misli, le predstava celote, ki to v resnici ni? Jaz je oslepel od dražljajev, od pornografije vsakdanjosti, njegovi udi so razmetani povsod naokoli, a tudi v torzu so postavljene mine, ki raznesejo celoto na drobne delce. Je vsak poskus ohranjanja celote jaza res obsojen na neuspeh? Je rešitev v ustvarjalnosti, v »kreativnem kaosu šuma?« Ali mogoče v negibnosti, v umiku od  sveta, v »obličju okamnele magme«?  
Naš lastni dih nas duši, dih ki prihaja iz necelega sveta v necelo telo, dih, oster kot nož, kot življenje. Kot da je v smrti, v dokončnem izginotju, možna – edina celota. 
Pesem izvirnih podob, ki se pretapljajo ena v drugo, kot v kalejdoskopu, pesem, ki jemlje – dih.

lp
Franci 

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
28. 07. 2015 ob 22:47
Spremenjeno:
28. 07. 2015 ob 22:48

Še poskus prevoda, popravki in napotki zaželeni.


Iz mojih ust letijo ptice (nekje)

 

Noč, tkivo moje moči in miru

na suhi postelji zore

z vsakim svitanjem umiramo ona in jaz

 

odpada mi del za delom telesa

na vratu, če ni odstranjen

najdem vsak dan dvaintrideset lukenj

 

jočem v ostankih

skrita v prazni motni steklenici

v resničnem svetu je to prepovedano

tam se iščejo reklamni liki

bleščeči zobje in nasmeh

ali za tem stojijo barabe

po novih zakonih ni pomembno

 

nekje na Češkem neki grad javno joče

(poslala bom pismo na njihovo ambasado, da mi razložijo primer)

 

toliko ljubezni zbiti

z gostoto naboja

duši

nekje sem prebrala, da je slepo črevo odvečen organ

potem je sledil demanti, a to zdaj ni pomembno

srce se je izdolblo na običajnih in neobičajnih mestih

odvečno

nekaterim biserom bi lahko bilo ocean

 

za mojo maternico se brigajo samo, ko je zdrava

ko mi zrastejo oči za tako sebične

drobne glasove

bom prebrala odgovore

 

oslepela sem od pornografije

nekoč bom japonski sen

na maškaradi svoje smrti

 

nekje na Poljskem me ima nekdo rad

kot divjo češnjo

že stoletja prihajajo pisma v francoščini

sanjam Provanso, tam jih berem

nekje na obalah Baltika ležijo moje roke in dlani

raznesene od mine na katero so stopili znotraj mojega torza

upornik se ni hotel učiti o orožju

samo o prvi pomoči

in to bi mi danes pomagalo razumeti

s čim sem sprožila mino

a to zdaj ni pomembno

moški katerega jezika ne razumem

nekje na Tihem oceanu

joče v resničnem svetu

ko izdeluje njihove odlitke

 

poskušala sem mirno rasti z obličjem okamnele magme

odporna na vdaje in verige

brizgnila s kreativnim kaosom šuma

iz mojih ust letijo ptice

a mi nihče ne verjame

 

nekoč se bom zadušila z lastnim dihom

umreti nekje na ulici

sama

izven pesmi

mobilni telefon bo zvonil

javil se bo mrliški oglednik

ko bo žrl svoj zajtrk

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
29. 07. 2015 ob 00:51

Mirko, hvala Vam.

lp

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
29. 07. 2015 ob 00:53

Dragana, ganuo me tvoj komentar. Nemam šta oprostiti neki delovi nas posebno dotaknu.

Lep pozdrav

Jelena

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
29. 07. 2015 ob 01:00
Spremenjeno:
29. 07. 2015 ob 01:00

Franci, odakle da krenem? Hvala Vam na lepoj recenziji pesme.

Rekli ste: Še poskus prevoda, popravki in napotki zaželeni.

Dobro sam proučila svaki stih i mislim da ovo nije pokušaj prevoda već dobar prevod pesme i na tome Vam se posebno zahvaljujem. Ne vidim ništa što bi trebalo popraviti u njemu.

Jako ste me obradovali.

Uz Vašu dozvolu ja bih prevod objavila na mojoj stranici Srebrnasto paperje uz potpis prevodioca.


Lp

Jelena

Zastavica

breza

Poslano:
29. 07. 2015 ob 16:08

Doista fantastična pjesma! Uživala sam i još ću uživati u čitanju. Na još mnogo takvih,

uz srdačan pozdrav!

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
29. 07. 2015 ob 19:39
Spremenjeno:
29. 07. 2015 ob 19:40

Hvala Vam Senada od srca.

Breza je Vaš nick a moje omiljeno drvo. Morala sam to pomenuti :)))

Srdačan pozdrav.


Zastavica

ob potoku - Majda Kočar

Poslano:
31. 07. 2015 ob 10:43

Hvala za to pesem, Jelena, za njeno magičnost, njene ptice...

Lep pozdrav,

Majda

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
14. 08. 2015 ob 14:34

Hvala Majda.

Lp

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
07. 11. 2015 ob 19:36

Čestitam za tujejezično pesem poletja!

:-)

Lp,

Vesna.

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
07. 11. 2015 ob 22:05
Spremenjeno:
07. 11. 2015 ob 22:59

Hvala Vam Vesna,

 :-) :-)

radost, radost :-)

Lep pozdrav

Jelena


Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
07. 11. 2015 ob 22:47

Iskrene čestitke za pesem in za izbor!

Lp, Jošt Š. 

Zastavica

Lea199

Poslano:
07. 11. 2015 ob 22:53

Iskrene čestitke! 

Lp, Lea

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
07. 11. 2015 ob 23:00

Hvala Vam Jošt Š.

Lp iz Beograda.

Zastavica

Jelena Stojkovic Miric

Poslano:
07. 11. 2015 ob 23:01

Hvala Vam Lea199.

Lp

Jelena

Zastavica

Gospodična

Poslano:
08. 11. 2015 ob 12:24

Iskrene čestitke in vse dobro,

Gospodična :)

Zastavica

lorellia

Poslano:
08. 11. 2015 ob 16:49

Čestitke :)

Lp,

Barbara

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
08. 11. 2015 ob 20:49

Čestitke tudi v imenu uredništva in naj še sem prilepim našo utemeljitev k izboru za tujejezično pesem poletja 2015:

Iz pesmi udarja civilizacijska raztreščenost, ki se kaže na vseh nivojih: jeziki, ki jih ne govorimo, so kot motnja; kraji, po katerih smo raztreseni, s potovanji, željami, virtualno, nas napolnjujejo z videzi; organi, ki delujejo in ne delujejo, so fizični odraz razseljenosti ... Pesem prikazuje današnji svet, ko si sprejet le, če si po zapovedih, če si stroj, ki dobro deluje in ti nič ne manjka, če si lep in mlad in vreden poželenja. Neadekvatnost in krhkost človeka, ki se razlomi zaradi vsiljivih pričakovanj in zapovedi svetovnih silnic, trendov, virtualij. Razosebljanje, ki nas trga v 21. stoletju. Ni pomembno biti unikaten, pomembno je biti funkcionalen, po normativih in neškodljivo komunikativen. Jaz – zbir misli, zaznav, čustev, idej, je komaj še zaznaven. Oslepel je od dražljajev, od pornografije vsakdanjosti in komaj še obstaja. Je vsak poskus ohranjanja celote jaza v današnjem času res obsojen na neuspeh? Je rešitev v ustvarjalnosti, v kreativnem kaosu šuma? Ali mogoče v negibnosti, v umiku od sveta, v obličju okamnele magme? Naš lastni dih nas duši, dih ki prihaja iz necelega sveta v necelo telo, dih, oster kot nož, kot življenje. Kot da je v smrti, v dokončnem izginotju, možna – edina celota. Pesem izvirnih podob, ki se pretapljajo druga v drugo kot v kalejdoskopu, pesem, ki jemlje – dih in zbuja željo po (ponovni) notranji celoti.

Zastavica

 1 2 > 

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Jelena Stojkovic Miric
Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric

Pesmi

  • 28. 07. 2015 ob 03:41
  • Prebrano 2014 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 562
  • Število ocen: 16

Zastavica