"negde u Poljskoj neko me voli

kao divlju trešnju

vekovima mi stižu pisma na francuskom

sanjam Provansu, tamo ih čitam

  negde na obalama Baltika leže moje ruke i dlanovi

raznešeni minom koju su nagazili unutar mog torzoa"

Snažno i impresivno

lp

Jelena,

zanemela sam...Odavno me nije nešto jače ganulo...Oprosti ali izdvojiću samo ovo:

srce se izgrebalo na opštim i neopštim mestima

»oslepela sem od pornografije
nekoč bom japonski sen
na maškaradi svoje smrti«

Pesniški jaz se raztelesi na vse konce sveta; nismo v resnici tu, ampak vedno nekje drugje, s sanjami, mislimi, pričakovanji. A kaj je jaz, če ne le zbir zaznav in misli, le predstava celote, ki to v resnici ni? Jaz je oslepel od dražljajev, od pornografije vsakdanjosti, njegovi udi so razmetani povsod naokoli, a tudi v torzu so postavljene mine, ki raznesejo celoto na drobne delce. Je vsak poskus ohranjanja celote jaza res obsojen na neuspeh? Je rešitev v ustvarjalnosti, v »kreativnem kaosu šuma?« Ali mogoče v negibnosti, v umiku od  sveta, v »obličju okamnele magme«?  
Naš lastni dih nas duši, dih ki prihaja iz necelega sveta v necelo telo, dih, oster kot nož, kot življenje. Kot da je v smrti, v dokončnem izginotju, možna – edina celota. 
Pesem izvirnih podob, ki se pretapljajo ena v drugo, kot v kalejdoskopu, pesem, ki jemlje – dih.

lp
Franci 

Še poskus prevoda, popravki in napotki zaželeni.

Iz mojih ust letijo ptice (nekje)

Noč, tkivo moje moči in miru

na suhi postelji zore

z vsakim svitanjem umiramo ona in jaz

odpada mi del za delom telesa

na vratu, če ni odstranjen

najdem vsak dan dvaintrideset lukenj

jočem v ostankih

skrita v prazni motni steklenici

v resničnem svetu je to prepovedano

tam se iščejo reklamni liki

bleščeči zobje in nasmeh

ali za tem stojijo barabe

po novih zakonih ni pomembno

nekje na Češkem neki grad javno joče

(poslala bom pismo na njihovo ambasado, da mi razložijo primer)

toliko ljubezni zbiti

z gostoto naboja

duši

nekje sem prebrala, da je slepo črevo odvečen organ

potem je sledil demanti, a to zdaj ni pomembno

srce se je izdolblo na običajnih in neobičajnih mestih

odvečno

nekaterim biserom bi lahko bilo ocean

za mojo maternico se brigajo samo, ko je zdrava

ko mi zrastejo oči za tako sebične

drobne glasove

bom prebrala odgovore

oslepela sem od pornografije

nekoč bom japonski sen

na maškaradi svoje smrti

nekje na Poljskem me ima nekdo rad

kot divjo češnjo

že stoletja prihajajo pisma v francoščini

sanjam Provanso, tam jih berem

nekje na obalah Baltika ležijo moje roke in dlani

raznesene od mine na katero so stopili znotraj mojega torza

upornik se ni hotel učiti o orožju

samo o prvi pomoči

in to bi mi danes pomagalo razumeti

s čim sem sprožila mino

a to zdaj ni pomembno

moški katerega jezika ne razumem

nekje na Tihem oceanu

joče v resničnem svetu

ko izdeluje njihove odlitke

poskušala sem mirno rasti z obličjem okamnele magme

odporna na vdaje in verige

brizgnila s kreativnim kaosom šuma

iz mojih ust letijo ptice

a mi nihče ne verjame

nekoč se bom zadušila z lastnim dihom

umreti nekje na ulici

sama

izven pesmi

mobilni telefon bo zvonil

javil se bo mrliški oglednik

ko bo žrl svoj zajtrk

Mirko, hvala Vam.

lp

Dragana, ganuo me tvoj komentar. Nemam šta oprostiti neki delovi nas posebno dotaknu.

Lep pozdrav

Jelena

Franci, odakle da krenem? Hvala Vam na lepoj recenziji pesme.

Rekli ste: Še poskus prevoda, popravki in napotki zaželeni.

Dobro sam proučila svaki stih i mislim da ovo nije pokušaj prevoda već dobar prevod pesme i na tome Vam se posebno zahvaljujem. Ne vidim ništa što bi trebalo popraviti u njemu.

Jako ste me obradovali.

Uz Vašu dozvolu ja bih prevod objavila na mojoj stranici Srebrnasto paperje uz potpis prevodioca.

Lp

Jelena

Doista fantastična pjesma! Uživala sam i još ću uživati u čitanju. Na još mnogo takvih,

uz srdačan pozdrav!

Hvala Vam Senada od srca.

Breza je Vaš nick a moje omiljeno drvo. Morala sam to pomenuti :)))

Srdačan pozdrav.

Hvala za to pesem, Jelena, za njeno magičnost, njene ptice...

Lep pozdrav,

Majda

Hvala Majda.

Lp

Čestitam za tujejezično pesem poletja!

:-)

Lp,

Vesna.

 :-) :-)

radost, radost :-)

Lep pozdrav

Jelena

Iskrene čestitke za pesem in za izbor!

Lp, Jošt Š. 

Iskrene čestitke! 

Lp, Lea

Hvala Vam Jošt Š.

Lp iz Beograda.

Hvala Vam Lea199.

Lp

Jelena

Iskrene čestitke in vse dobro,

Gospodična :)

Čestitke :)

Lp,

Barbara

Čestitke tudi v imenu uredništva in naj še sem prilepim našo utemeljitev k izboru za tujejezično pesem poletja 2015:

Iz pesmi udarja civilizacijska raztreščenost, ki se kaže na vseh nivojih: jeziki, ki jih ne govorimo, so kot motnja; kraji, po katerih smo raztreseni, s potovanji, željami, virtualno, nas napolnjujejo z videzi; organi, ki delujejo in ne delujejo, so fizični odraz razseljenosti ... Pesem prikazuje današnji svet, ko si sprejet le, če si po zapovedih, če si stroj, ki dobro deluje in ti nič ne manjka, če si lep in mlad in vreden poželenja. Neadekvatnost in krhkost človeka, ki se razlomi zaradi vsiljivih pričakovanj in zapovedi svetovnih silnic, trendov, virtualij. Razosebljanje, ki nas trga v 21. stoletju. Ni pomembno biti unikaten, pomembno je biti funkcionalen, po normativih in neškodljivo komunikativen. Jaz – zbir misli, zaznav, čustev, idej, je komaj še zaznaven. Oslepel je od dražljajev, od pornografije vsakdanjosti in komaj še obstaja. Je vsak poskus ohranjanja celote jaza v današnjem času res obsojen na neuspeh? Je rešitev v ustvarjalnosti, v kreativnem kaosu šuma? Ali mogoče v negibnosti, v umiku od sveta, v obličju okamnele magme? Naš lastni dih nas duši, dih ki prihaja iz necelega sveta v necelo telo, dih, oster kot nož, kot življenje. Kot da je v smrti, v dokončnem izginotju, možna – edina celota. Pesem izvirnih podob, ki se pretapljajo druga v drugo kot v kalejdoskopu, pesem, ki jemlje – dih in zbuja željo po (ponovni) notranji celoti.