Po izbiri bralcev

DVOLIČNEŽ

S poljubom
ji vdihne klico,
okuži jo z milino,
ki se razmnožuje
v vlagi očesne votline.
Prime jo za roko
in po tihem prešteje
korake od kuhinje
do balkona, in potem
ljubeče poklekne,
otipa ji ledvične čašice
in jo nežno, z verigo
obljube, priklene
na vrhkletno stopnišče,
ki se spušča navzdol,
v samo srčiko
besede ča-ka-nje.

In odide.

Vrata pusti odprta,
ključ obljube zatakne
za levi uhelj.

Ve, da je cesta čista,
da po njej bo hodila
le njegova resnica;
ve, da nebo
ne bo imelo
nobenega vogala;
ve, da ji slina besede
ne bo razžrla gležnja

in se smehljaje požene
za vonjem avanture.

breza

Po izbiri uredništva

Sirota

zvečer
zaklepaš svoje veke
s tisočerimi ključi
in jih surove pogoltneš
vsak dan
da le ne bi izpustila
pošasti iz svojega grla
včasih jo slišimo
kako tuli v luno
ki vsa ledena otresava
snežni prah srha
in naredi sirotišnico
tako čudovito belo

veš
prihodnost ne obstaja
preteklost pa je zapisana
v drugem jeziku
ki samega sebe lušči v nič

pravijo
da nisi sirota
saj imaš luno in zvezde
ki te spremljajo po hodnikih
tvojega majhnega življenja
in imaš sonce
ki oblizuje tanke slane poti
da ti sanje
ne morejo slediti

želiš
jih razumeti
vendar so besede
kot iz peska
uhajajo med prsti
in spet si lačna

Sigi

Kratka Jeseni

Kruiku

Psiček ob cesti
moli iztegnjen jezik
v svoje možgane

Yoda