Zdi se mi, da bi lahko zapisal brez velikih začetnic in loči, da bi se lahko s srednjim verzom povezoval prvi ali tretji, kar bi prepustil bralcu (in "za" bi tudi spustil):
sveže jutro
v objemu drevoreda
moj rojstni dan
Milan Ž. - Jošt Š.
Se strinjam "za" bom izpustil.
Kar se pa tiče velikih začetnic, je zgodba taka. Že pred 60-timi leti sem izoblikoval svoj način zapisa. V standardni slovenščini je osnovni gradnik zapisa stavek (ki se začenja z veliko začetnico). Po moje je osnovni gradnik pesmi stih, zato se začenja z veliko začetnico. Podobno tudi pri nekaterih anglosaških pesnikih. Ločil ne uporabljam, če ni nujno.
Ja, res, nekateri (še) vztrajajo pri velikih začetnicah v poeziji, meni pa je veliko ljubši prosti verz, ki mi omogoča, da dam prednost oblikovanju povezave verz-izrečeno in ne stavek-izrečeno. Verjetno je v tem potem preoznan odmik od proze, ki ga (je nekoč) prezentira(la) sicer predvsem rima. V resnici pa so v poeziji pomembne le podobe, ki nam jih ponujajo pesmi. In v tem JUTRU so odlične! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!