Prepletle so se veje v gozdne strehe,
razširjajo se strešniki zeleni,
z razpoko, dvema, v krošnje položeni,
razmaknjeni, ko veter sune z lehe.
Med režami lovim razsoj svetlobe,
v dežjú se kot bršljan ob deblo zvijem,
a včasih lice dvignem, da izmijem
ves mestni prah, bledico in tegobe.
Na trave ležem, gibke šepetalke,
med njimi muren že utrujen dremlje,
ko gledam sence, ki so le igralke
in jih v zatonu sonce s sabo jemlje.
Takrat se veke spremene v ščipalke,
da si v oči pripnem lepoto zemlje.
Poslano:
22. 04. 2024 ob 10:51
Spremenjeno:
22. 04. 2024 ob 13:39
tole je blagoslov, kakopak,
pravilno izbran naslov
moram dodati še to: "Zelo lep poklon Dnevu Zemlje."
ja, in z mirno vestjo bi to pesem uvrstil med tvojih 10 najboljših
vseh časov (zaradi teh virtuoznih prispodob)
RA je uživaj PI
Kako zelo lepo, čudovito, nimam besed. Kaj takega ne spravim skupaj niti v desetih letih ...Čestitam! Majda
Hvala,
Svit,
Marij,
Rajko,
Majda - sveda spravljaš lepoto v besede, ki nas navdušijo, na prav svoj, bogat način
lpi
tvoji soneti so pravi "blagoslov" za oči!
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, najlepša hvala.
Godi pohvala mojstra :)
lpi
Sara, najlepša hvala.
lpi
Povezava z naravo pomeni polnost. Prepričljiva prepletenost pesniškega subjekta z njo, pa ustvari tudi popolnost, v kateri postane pesem vabilo k prepoznavanju pristne lepote. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, nalepša hvala.
lpi
Komentiranje je zaprto!