Prva dva prispevka :

 http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/58052/muza_klice_sile_pesniku_v_pomoc

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/54201/pod_lipo_se_ne_laze

LP, lidija

Ker je na linku: http://www.staroverci.si/

omenjena tudi proza, bi morda šla ta zgodba, verjetno bi jo bilo potrebno nekoliko skrajšati (odrezati uvod), ker je bila napisana z popolnoma drugačnim namenom.

Kresovanje

Tisto leto je prišlo poletje skoraj neopazno. Bilo je eno izmed najlepših v Ninčkovem življenju. Preživel ga je v naravi, v družbi številnih prijateljev. Med igro so dihali čisti zrak in toplo sonce jih je božalo. Zato jim je koža lepo porjavela.

Tudi Tonče je bil vesel novega doma. Veselil se je toplega poletja na vasi. Veliko se je družil z najmlajšim stricem. Vedno sta tičala skupaj, tako pri delu kot pri igrah, včasih tudi pri zelo resnih pogovorih.

Fani je postala zgovornejša. Našla si je nekaj prijateljic, s katerimi se je igrala. Vsaka je imela svojo punčko iz cunj. Igrale so se, da so mamice, zelo resno so skrbele za svoje malčice. Pestovale so jih, jih ujčkale in jih zvečer, ko je postalo temno, dajale spat. Deklice so bile skrbne. Tako resno so se držale, da so se starejši veselo muzali, ko so jih opazovali.

Marjuta je vsak prosti trenutek izkoristila za nabiranje divjih rastlin, da je z njimi popestrila jedilnik. Že zgodaj pomladi je nabirala koprive, ki so bile dobra in zelo zdrava zelenjava. Nabirala je tudi divje šparglje in vršičke divjega hmelja, razne vrste dišavnic, ki jih je dodajala hrani v majhnih količinah in tako izboljšala njen okus. Čaje je nabirala skozi vse leto, sušila jih je v senci in spravljala v platnene vrečke. Pili so jih med boleznijo ali kot topel napitek v mrzlih zimskih mesecih. Nabirala je tudi jagode, robidnice, drnulje, jagode črnega trna, šipek, lešnike in veliko vrst užitnih gob.

Sadje, ki so ga pridelali, je rezala na krhlje in ga sušila. Pripravljala je tudi več vrst okusnih marmelad.

Vsak teden je odnesla nekaj pridelkov, jajc in masla, v Gorico. To je na tržnici prodala, z denarjem je kupila najbolj potrebne stvari za družino. Vendar ni porabila vsega denarja, saj je bilo treba plačati tudi davke.

Kres je postal junija glavna tema pogovorov med dečki. Obujali so spomine, kako lepa je bila lanska kresna noč. Velik kres so prižgali in dolgo je trajalo, da je dogorel.

»Naš Lojze ga je preskočil, ko so bili plameni najvišji,« se je hvalil Pepček.

Tudi Frančko se je oglasil in dodal:

»Ni bil samo on tako pogumen, skočili so še Janko, Tonče in Janez. Ko bom dovolj velik, bom tudi jaz skakal.«

»Mi ob kresu pojemo, rajamo in poslušamo starejše, ki pripovedujejo neverjetne zgodbe,« je nadaljeval pogovor Frančko.

Zavzeto so iskali primerno kurjavo, jo nosili na kup, da bo njihov kres res mogočen, največji v okolici in bo dolgo dogoreval.

Zanje je bil kres v čast Janeza Kresnika. Nič niso vedeli, da so nekoč kresovi goreli v čast boga Kresnika, niti slutili niso, da ljudje kmalu ne bodo več prižigali ognja.

Končno je prišel tako pričakovani večer pred praznikom sv. Janeza Krstnika, ko se je zbrala vsa vas ob kresu. Bilo je živo, slišala se je pesem, telesa so se gibala v ritmu glasbe, pogumni mladeniči so skakali čez in skozi ogenj. Starejše ženske so pripovedovale o kresni noči. Rastline, nabrane v tej noči, naj bi imele čudežno moč, Ninčko je poslušal o nadnaravnih bitjih, o škratih in vilah, pa o praprotnem semenu. To seme v čevljih je pomagalo razumeti živalsko govorico. Že ogenj prižganega kresa ščiti pred uroki in hudobnimi nadnaravnimi bitji. Za boljšo zaščito so dekleta in žene proti jutru natrgale rumenega, še rosnega cvetja in ga spletale v venčke, ki so jih obesile na glavna vrata hiš.

Ob zori so se kresovalci razšli. Venčki cvetja so ostali obešeni na vratih vse do drugega leta, ko so jih zamenjali sveže spleteni.

*Napisano je bilo v spomin na čas med obema vojnama, na otroštvo mojega očeta. V tistem času so bili še zelo živi običaji za katere danes skoraj ne vemo.

Rada raziskujem in za lastno veselje tudi kaj zapišem. Ker zapis v prozi, ga nimam namena trpat med pesmi. V kolikor tudi sem ne spada, ga bom izbrisala.

Lp, Lea

Fino, Lea, kar pusti tukaj. Tako bomo imeli na enem mesto zbrano vse, kar spada na omenjeno prireditev 22. 1. 2012.

 :)

  LP, lidija

Pripovedi ob ličkanju koruze

(o vedomcih)

Zapeli so nekaj pesmi, potem se je oglasila Marička. Pripovedovala je, da živijo gori v gmajni nešteta nenavadna bitja. Pripovedovala je o dobrih vilah, ki rade pomagajo in so zelo lepe, in potem je pripovedovala o palčkih, majhnih bitjih, ki so tudi dobri, le ponagajajo radi. Beseda je nanesla tudi na vedomce, teh so se vsi bali. Vedomci naj bi bili ljudje z nadnaravno močjo, ki so škodili navadnim ljudem. Ponoči so njihove duše zapuščale telesa in zganjale grdobije po vasi in bližnji okolici. Ljudje, ki so se rodili z nogami naprej, so bili vedomci. Če si takega človeka srečal, te je ponoči tlačil, in ne samo to, še za veliko drugih slabih stvari so bili krivi. V hiše so vdirali skozi ključavnico, zato so ljudje vtaknili v ključavnico nož ali kak drug oster predmet. Tako so se skušali zavarovati pred njimi.

Povedala je tudi to zgodbo:

»Nekaj moških je v gozdu pripravljalo drva, kuhala jim je hči enega izmed njih. Nekega večera je skuhala polento, zabeljeno z ocvirki, nekdo med njimi je pripomnil, kako bi bilo dobro, če bi imeli nekaj mleka. Takrat je eden izmed moških vstal, vzel vrv in jo zavezal okrog bližnje smreke, pristavil je lonec in posnemal molžo. Iz vrvi je priteklo mleko. Moški ga je namolzel poln lonec in samozavestno rekel:

»Se bo Micka čudila, ko danes ne bo mleka.«

Očitno je bil ta človek vedomec in je imel nadnaravno moč.

Tu je še nekaj iz pripovedi ob ličkanju koruze, zapisala sem po pripovedovanju starejših ljudi. Staršev, sorodnikov, sovaščanov, v bistvu, tako se je govorilo.

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/35431/visevska_balada

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/10273/gospe_iz_dilizans

Pa še tale, sveže objavljena:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/58183/izprijenka_z_gmajne_ssc_3

Všeč mi je zamisel, naj se staro še ohranja in opomni nanj. Morda danes še bolj pomembno kot v preteklosti, ker se mi zdi, da vez s preteklostjo na vseh ravneh silno pojema in se sprevrača v neko mi-smo-od-danes-vendar-vemo-znamo-obvladamo-vse-in-smo-najpametnejši filozofijo.

Lp,

Kerstin

Super, Kesrtin, no pa se nabira :)))

LP, lidija

Sem se spomnila na eno svojo, tako zelo prvinsko in nastalo v divji naravi Lokovca. Se mi zdi, da bi šla zraven?

Sem jo zdaj objavila še tukaj. Tudi meni se zdi čas za to, da izročilo ne potone, skrajni;-)

Lp, Ana

Našla sem zgodbi http://www.rtvslo.si/blog/meni-ek/prve-prave-sanje-postavljene-na-hladno-ali-kako-je-zivljenje-nezanesljivo/12124  in http://www.rtvslo.si/blog/meni-ek/bleda-slika-iz-leta-1968/35101 pa ne vem ali sodita obe ali samo ena v zimski izziv.

Lp, Joži

Še ena moja:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/58243/pehtina_kosara

LP, mcv

Ah, še tale bo pravšnja:http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/12858/divja_baba_2_sonet

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/11315/vampirkin_druzabnik_sonet

Še tale, ker miti o vampirjih koreninijo v pradavninah.

  LP, lidija

Lidija :)))

samo zate

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/58397/hiku_ol

hvala. Prideš prebrat na prireditev 22.1.!

LP, L

Ob praznovanju Svarožiča, ki je pred vrati, dodajam kresno hvalnico. 

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/58470/klic_svarozicu

In daritev vodi.

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/58476/daritev_vodi

Še en obred in še ena štorija SC:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/18150/cas_polarnega_ognja

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/17613/kure_krast_ssc_4

Kerstin

Saj jo lahko zapišem kar sem? :) OP

KRESNIKOVA ZAKLETEV

Kladivo, sekira, kij,

z živo vodo zlo umij!

Ogenj, strele hitri prsti,

z mladim soncem ti me krsti!

Štirioki pes, kačja kraljica,

praprotno seme, kresnica!

Kdo bo dvanajst čarov pel?

Imena ne povej, bi ga preklel!

Ciper-coper, kresni čar,

Kresnik kreše srečo v dar!

SVAROGU

Ko se rodiš na novo, Bog,

v svet prižigaš luč spoznanja,

mlad prinašaš duh iskanja,

pred tabo spet smo bosih nog!

Poklekamo v molitev rok,

v srcih iskre trepetanja

in gejzir pričakovanja

v vsemir nariše novi Krog.

In spet na novo smo otrok,

hvalnice poganske slavja.

Sončev obrat potovanja-

v genih naših si, Svarog!

Platanas in Svitu! :)

NAJ ZAGORE KRESOVI (trojno 5s)

Ne vem koliko mi je uspelo, lahko na pišem le, da sem se potrudila:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/59115/osvetina

Lp, Lea

na tem mestu bi rada vse, ki ste oddali svoje prispevke prosila, da napišete (kar sem v forum), če se boste lahko prirediteve 22.1. v Strugi UDELEŽILI in v nasprotnem primeru ( če ne pridete), ali dovolite, da vašo pesem prebere kdo drug.

  V imenu organizatorjev večera vas prosim za odgovor, ker bo to zelo olajšalo pripravo scenarija tega večera.

  Lp, lidija