veš, pod lipo se ne laže
ker če se, te jaga baba
tista grda, strašna, slaba
zmelje, na svoj kruh namaže
veš, pod smreko je zavetje
tam v globoki mrzli senci
tam trohni meso v esenci
molka skozi vse poletje
veš, ob brezi strah zamrzne
vrže se v rim klokotanje
zapusti stemnjene sanje
crknejo pošasti drzne
veš ob ruju pesem zrase
kad krvi, ki vre, prevrne
da rdečini ton povrne
sla zavest potegne vase
veš, pod lipo se ne laže
smreki poj, kar gluhi sliši
v ruj škrlaten Nič zariši
breza, glej, ti jezik kaže
veš, pod lipo se ne laže
Nekoč, že zelo dolgo je od tega, sem brala o jagi babi. Ne spomnim se veliko, verjetno sem brala otrokom, čeprav niso ravno marali pravljic.
Lp, Lea
http://sl.wikipedia.org/wiki/Jaga_baba
ja in tale rimanka je pa posledica pravkar poslušanega predavanja o gozdiu (in mitih) podptrega s slikarsko razstavo Bledu
asociacije so se pa "primuzile" od drugod ;)
LP, lidija
Všeč so mi JAGA BABE, ker so VEŠČE, samosvoje.
Nekatere ne morejo iz samoljubne kože, hm, tem se izogibam,
tiste pa, ki me kresnejo in se mi posveti, spoštujem.
Zgodi se celo, da po preizkusu pozneje ugotovim, da sem v zablodi napačno presojal.
Bejž ga vedet kje tiči zajec. Nemara se včasih zavozlam, da bi pozneje dojel kako sem tudi sam VEŠČ.
Najbrž je v ravnotežju mnenj dobro iskati in se dogovoriti, da se pod senco lipe ali katere že krošnje, ni dobro lagati .
:)
:)
Svit!
Ja. Živele lipe.
LP, lidija
Lidija, hvala za tole pesem, se prav vtisnejo v spomin naslovne besede. :)
Hvala Lucija!
Za pozornost.
:)
ej Lidija,
kje si to staknila ?? :)
zdaj me kar preganja
pod lipo se ne laže
pod lipo se ne laže
pod..
Slovensko izročilo. da ne nalagam na dolgo, je tukajle odlomek referata kransjke dijakinje Urše Pe trič
Kult lipe poznajo tako Nemci, Švicarji, Čehi, Poljaki, Bosanci,
Hrvati, Slovenci in drugi narodi.
Lipa je močno vsidrana v slovenski zavesti, saj je povezana z
nekaterimi obredi in šegami, pa tudi z vaškim pravnim, političnim in
družabnim življenjem.
Še v srednjem veku ni bilo po slovenskih krajih nobene cerkve, gradu
ali vasi, trga in mesta brez lipe. Lipa je bila vseskozi deležna
visokega spoštovanja ne le pri kmetu, ampak tudi pri plemstvu in
meščanstvu.
Vaške lipe so bile sajene v središču vasi, navadno v bližini cerkva.
Že pred Karlom Velikim ( 8.stoletje) je imela lipo vsaka slovenska
vas.
Lipov list ali lipa se tako pojavi v tistih časih na vladarskih
pečatih in na pečatih mest.
Sprva so se pod njeno močno krošnjo zbirali vaški veseljaki in
razsojali ter odločali o skupnih zadevah.Pod lipo so potekala vaška zborovanja in se razsojale pravde. Prastara slovenska navada je določala, da so pri pomembnih odločitvah županu stali ob strani vaške starešine. Pozneje je lipa nadomeščala radio, televizijo in časopise, saj so se vaščani zbrali pod njeno košato krošnjo in prebirali uradne novice in razglase.
Toliko za uvod. In veljalo je, da se pod lipo nikoli ne laže.
:)
LP, lidija
Poslano:
23. 09. 2011 ob 16:09
Spremenjeno:
23. 09. 2011 ob 21:06
Mi smo na faksu hodili pod lipo na pico pa pir.
Marsikatera slovenska glava se je že pod njo hladila :))
Tudi Pesnikova gotovo!
lp, gnu
Zanimivo, morda zame še bolj, ker imam rada drevesa.
Tudi mi imamo na vrtu lipo(no zaenkrat bolj lipico). Kaj pa vem, verjetno vpliva na to, da ne maram laži.:)
Lp, Lea
skrbnik
Poslano:
26. 09. 2011 ob 12:18
Spremenjeno:
25. 12. 2011 ob 18:09
Lidija, tri dni po tem, ko si objavila to pesmico smo skupaj sedeli pod lipo in nismo lagali.
urednica
Poslano:
26. 09. 2011 ob 13:28
Spremenjeno:
26. 09. 2011 ob 21:15
Ja, ja, sem hotela tam reči nekaj na to temo, pa nam je zmanjkalo časa.
:)
LP, lidija
Krasna pesem! Odnese me med sile narave!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!