So šli lisjaki kure krast.
Prikradli so se tiho v vas,
Na svoje repe zagoslali,
Na kup ves kokošnjak zbobnali.
Ubij! Pohodi! Zmlinči! Stri!
Zadavi, utôpi in razbij!

Do koder sega njihov srd,
Leži po polju kurja smrt.

Tedaj odpadejo mustače,
Kožuhi stanjšajo se v hlače
In kure, padle pod morijo,
V telesa žensk se spremenijo.

Kako je čudno to bilo,
Kako je to krdelo šlo.

Aleksandra Kocmut - Kerstin