Poslano:
01. 08. 2014 ob 01:26
Spremenjeno:
03. 08. 2014 ob 00:01
Hvala majstore, ili možda bolje da kažem: hvala, hvala, hvala :)
Krasni prepjevi, hvala od srca !
lp s mora,
Duško
Poslano:
03. 08. 2014 ob 00:01
Spremenjeno:
07. 08. 2014 ob 13:59
Duško, ni zakaj : )
Kakšen popravek bo najbrž dobrodošel : )
Lp, Marko
Poslano:
03. 08. 2014 ob 09:29
Spremenjeno:
07. 08. 2014 ob 13:59
SERPENTINE
Misli nimajo barve
samo odtenek temne
ko opisujejo tvojo bojazen
ali svetle
ko se dotikajo vere
Življenje se oprijemlje
kože kot repinec //kot glavice repinca s kaveljčki *(v Mezopotamiji imen. pasji ježki:)
težko se ga je otresti
ker ga nisi sam izbral
pa četudi bi ga
bi tedaj bilo enako
Naposled se tudi ono
spremeni v nasprotje /antipod
po serpentinah časa
koder si se vzpenjal
ko si za sabo vlekel hišo
utrujenega telesa
da bi ga namestil
ob ustju reke
kjer ni nikogar tvojih ...
Poslano:
07. 08. 2014 ob 05:32
Spremenjeno:
07. 08. 2014 ob 13:59
PRIPNITE SE, VZLETELI BOMO
Pot v Vesolje
se začne z ženinim poljubom
astronavta
na hišnem pragu
in z besedami:
kmalu se vrni
in dragi, prinesi mi kamen
kot cvet
izklesan s trdo roko nebes
ki ga v soseščini našega sveta
nima
nihče
Potem ko mu okrog vratu
zaveže srečni šal
prepojen z vonjem
njenih las
se on napoti
k lansirni rampi
da na glavo skafander
vstopi v plovilo
čuti kako se mu menja
doživljanje časa
s potisno silo ki ga dviga
nad Zemljo
ter se znajde izgubljen
prav tam kjer sem tudi sam
v gozdu zvezd
v prvobitnem srcu
v srcu Boga.
Poslano:
07. 08. 2014 ob 13:59
Spremenjeno:
08. 08. 2014 ob 05:10
Savršen prepjev, hvala ti od srca dragi prijatelju !
lp s mora,
Duško
Duško, ni zakaj : )
pozdrav s kopnega ; )
Marko
POLŽ K ZVEZDAM
Naš svet je
najlepši sarkazem
ki ga je
uspel ustvariti nekdo
s prefinjenim občutkom
za samoironiziranje
in pedanterijo (dlakocepstvo)
vtis imam
da se mi smeje v obraz
da je bolj živalski od vsake
celo od najbolj okrutne smrti
zastavljen kot uganka
premetanka
kjer ni rešitev
nikoli enaka
tako kot tudi sami
nismo nikoli enaki
pa četudi bi vedeli
o njem vse
ne bi
v enem stoletju
zvedeli dovolj
o sebi
ali o polžji hišici
in njegovem občutku
za orientacijo
ko se neustrašno požene
k edini zvezdi
iz katere je nastal
popoln medtem ko
počasi leze k njej ...
Poslano:
08. 08. 2014 ob 11:10
Spremenjeno:
09. 08. 2014 ob 07:05
Hvala ti dragi prijatelju, vidi se tvoja velika ljubav za pisanu riječ i istančan osjećaj za prevođenje.
Neka te sreća prati,
Duško
Poslano:
09. 08. 2014 ob 07:05
Spremenjeno:
09. 08. 2014 ob 09:03
Hvala, Duško. No, kakšno besedo bo potrebno še premisliti : )
Vse dobro tudi tebi.
Lp iz jutranjesončne Ljubljane,
Marko : )
Izvirnik:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/98984/koncert_za_odbjegle_laste
KONCERT ZA POBEGLE LASTOVKE
Resničnosti so se pomešale
v daljavah med nama
ostalo je komaj toliko prostora
kolikor ga je med peresoma
v krilu ptice
ki mi v duši poje
ni se lahko trezniti
od vseh čudes
ostalo je le še nekaj dni
ženske se slačijo
za semenj
v miniature
v deklice
dekleta za pozornost
v zrele ženske
očetje umirajo
skupaj
s svojimi otroštvi
misli kapljajo
nejasne in bistre
v sode
v sodbe
solze odmevajo kot koraki
takt na klavirju
je neizprosen
kot nikogaršnja pesem
ki išče srečanje
s časom
toda nota je omejena
z dolžino tona
s pasom lepega
in zamirajočega glasu
prenehanja
ti pa nikar
prosim te, nikar
ne odidi iz gnezda
dela so se šele začela
gor
na porušenem
delu neba
promet v zastoju
na zamišljeni črti sreče
bo ostala zaplata
sanj
da drži skupaj
najini telesi
kot znak najlepše predaje
če se dvignem
da pridem preko mostu
ki vibrira sam od sebe
od neba
kot priča
da si tam nekje
obstajala lepa
opevana
in brez glasu
zunaj mene.
Djeluje mi kao savršen prepjev, iako su stihovi dosta zahtjevni. Bravo majstore ! Hvala od srca.
lp s mora,
Duško
Duško, hvala za prijazne besede. A nisem še čisto zadovoljen s prevodom, morem še premisliti določene kombinacije besed : )
Lp s hladnega severa, Marko ; )
Izvirnik: http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/97357/periskop
PERISKOP
Tema traja toliko
kolikor je v nas mraka
človek je zlomljen
v preveč geometrijskih teles
zato stoji pod kotom
milijon stopinj
glede na Sonce
(ko vse sešteješ)
rekam je lažje
vedno tečejo
brez povratka
tudi iz filozofije se mesi kruh
za lačna usta
iz lakote pa filozofija
za zamaščene otroke
lenih velmož
izbrisanih obrazov
(oči so samo oči
duša je naš periskop)
jaz sem se umaknil
iz svojega mraka
po štirih letih
stradanja
tebe
poezije
brez sna
umaknil sem se iz teme
ko sem zaprl oči
v najlepšo luč
- v belino ...
KORAK
Lahko slišiš
kako bori
o pozabi govore
ali kako ciprese mračne
o smrti in samoti šume
lahko slišiš
tisto stanjšano nit
ki se vije v daljave
v prekrasne goščave
se lahko
napotiš po potkah poltenosti
v nenadzorovano razdiranje
svojih ran nezaraslih
ki jih zaceliti zmorejo
le poljubi slastni
ti popki z usten
brez sramu
in strastni
lahko molčiš
ko se boli zgrnejo
si najmočnejša
ko besede zamrejo
ko se žalosti uprejo
stoki pa k meni
nočejo
ne pridejo
ne prispejo
lahko duša moja
zakorakaš z nasmehom
v svet grenak
kot otrok ki shodi
in ne ve da je to
njegov največji korak.
Hvala majstor Marko, od srca !
lp s Jadrana,
Duško
Duško, hvala za prijaznost : )
Najbrž se bom moral še vrniti k temu prevodu, trudil sem se ohraniti ritem originala ...
in zamenjati kakšno besedo.
lp iz LJ,
Marko : )
PRELET
Po algoritmu sna
bi moral oditi k njej
pasti na kolena
poljubljati njena bedra
njena kolena
vse dokler se ne posušijo
grozdi teme
v najinih telesih
do smrti časa
bi moral poljubljati
njene prsi
moral bi oprostiti Bogu
ker naju ni spoznal
v pravem trenutku
ko sta se Sonci
združevali v eno
na dragocenem nebu
okrašenem s pticami
moral bi razpeti krila
zapeti s strastjo
zapreti oči
in preleteti življenje ...
TEBI, LJUBEZEN MOJA
Kako naj te preneham ljubiti
ko pa imajo moje misli krila
in želijo leteti le k tebi
kot da si jim bila Jug
meni pa trepet
neodpustljiv dolg
morda sem bil v nekem življenju
razvratnež
razsipnež
varal ljudi in srečo
spotoma ljubi ženske
z ustnami v njih prebujal greh
jih poduhal
kot da bi bile cvetje
in zapuščal v solzah
morda me boš ti
odrešila tega greha
norosti
halucinacij o smrti
na strehi sveta
če te bom ljubil globoko
do srca
ko mi na rokah ostane sled
zadnjega zločina
tvoja strast
in toplina
potopljena v krono
iz sesutih zvezd ...
IME JI JE BILO MARIJA
Kupil sem
ribiško palico
ribiški stol
in akvarijsko ribico
napolnil sem vedro z vodo
spustil ribico da
plava v njem
nato sem
sedel na stol
vrgel palico v vedro
in čakal ribico
da ugrizne
ko je trznila
sem dvignil
zmagovalno palico
se slikal z ribico
jo vrnil nazaj v vedro
sedel na stol
vrgel palico
in potrpežljivo čakal
da znova ugrizne
v samski sobi
sem na nekaj kvadratih
dneva hranil dušo
z eno in edino
akvarijsko ribico
(ime ji je bilo Marija).
Poslano:
09. 11. 2014 ob 09:45
Spremenjeno:
09. 11. 2014 ob 09:47
PREZGODAJ IN PREPOZNO
Za ljubezen je vedno
prepozno
ali prezgodaj
razumeš jo šele
ko za stoletje
zapreš oči
v snu v temi
nocoj sem ljubil nebo
kot najlepšo žensko
imelo je prosojne ustnice
in mehak trebuh
majalo se je kot žito
v nevihti
ko sem končal
je nebo vzdihnilo
se pokrilo z odejico
zvezd
in zaspalo
zaprl sem vrata
se izmuznil iz hiše
in odšel
morda prezgodaj
morda pa celo prepozno
ven iz Sveta.
Komentiranje je zaprto!