Že nekaj časa je od izbora pesmi zime 2011/12. Sledi podrobnejše poročilo z uredniškega sestanka in izbora:

Pri mladostnih pesmih smo urednice Lidija Brezavšček, Aleksandra Kocmut, Lucija Mlinarič, Tea Plesničar in Ana Porenta opazile (znova) Drena, tokrat s Haikujem (mestni). Pri kratkih oblikah so bili za zimsko pesem 2012 nominirane: Adisin Haiku, Brahek Black Hope, Haiku Lee 199, Lilijin Haiku 2 ter Yodov Brahek, ki je postal izbranka uredništva v kategoriji kratkih pesmi.

Pri tujejezičnih smo nominirali I šta sad? Vertigo, Enigmo ogledala, sečiva i dva cveta Jagode Nikačević, Lokativovo Nema više mosta, Makijevo I ja sam pucao, Haiku ili nalik mu 1981 Mirjane Marinković in Brezino Uvijek iznova, Coventina, ki je postala tujejezična izbranka uredništva za pesem zime.

Med pesmimi so bile nominirane: Andrejkina Zima, Tako je govorilo telo (simon), Dusannovi Veliki pesniki, Na verandi Lothloriena, Modre cvet Obriši solze, Kayra!, Radmanovićeva Mrzlica zlatega zrna, V odhodu Nemo in Cvetal avtorja .ruj, ki je naposled postala izbrana pesem zime 2012 s strani uredništva.

Obrazložitve uredništva k izboru:

Cvetal, .ruj:

Pesniški subjekt, ki je pravzaprav objekt (čeprav vsebuje zavest), nas najprej spomni, da imajo tudi stvari nekakšno življenje (animo), a sčasoma se nam prvoosebni pripovedovalec ne zdi več povsem popredmeten. Skozenj (prav zanimivo, kako se lahko poistovetimo in zapremo z njim v embalažo) zaznamo kritiko družbe, v kateri se osebki identificirajo s tem, kar imajo, posedujejo, dokler jim ne pomeni “biti” samo še “imeti”. In vendar je v lični embalaži, z razlago vsebine (in procenti vsebnosti), ki je približana porabniku (v jeziku, ki ga govori), ostalo še nekaj subjektivnega – “zavest”, ki še zazna drugo, zunanjo entiteto – prijateljstvo. Za trenutek pesem zaniha (pravzaprav potrdi drugo tezo o vsebini, skriti v beli embalaži), ta stara znana človeška naveza (prijateljstvo) se zazdi v pesmi celo nekako asinhrona, a (p)ostaja še edina, ki ne dovoljuje, da bi se subjekt docela poobjektil, in zato še vedno zrase (kolikor ga potrebujejo). In kaj je vendar z njim navznoter, ali je rast le snovna ali je morda le noprijemljiva rast zavesti? Pesem s posrečeno sliko in pisavo sproža vrsto razmišljanj o spajanju sodobnega človeka z lastnimi genialnimi produkti, ki se svetijo bolj od človekove (za)vesti. Ki se jim je pustil zavesti.

Brahek, Yoda:

Pesniški subjekt razpade v različne obraze (in se vsak dan na novo sestavi, skozi pore curljajo spomini, so kot reže, ki oblikujejo obraz glede na to, kaj bo splavalo na vrh). Kar je ponavljajoče se, obredno in stalno, je drugačnost: drugačnost dihanja, zaznavanja, drug obraz pride na vrh, drugega dne vse druge pričaka drugačen in prepusti mesto drugemu drugačnemu. Večna sprememba, v katero je pesniški subjekt nekako sizifovsko vpet. Pesem pa zaradi notranje komunikacije (ki je nežen prigovor) in uporabe mitološkega imena boginje izvirov, Conventine, dobi svetlejši, pomirjujoči ton. Hkrati pa izziva pomislek, da je zaradi preutrujenosti (zasičenosti) človeštva postala tudi moč njegovega prerajanja (ustvarjanja) skoraj nemogoča in da je edina rešitev, da se reflektira skozi (zunanje) površine, ki ga obdajajo: vrba, senca, trava … – vse se spremeni zaradi zaznavanja in ne samo po sebi. Preprosto, skoraj zibajoče valovanje pesmi podčrta ta kontrast in trenje znotraj pesniškega/-ih subjekta/-ov.

Čestitke vsem nominirancem in izbrancem!  Obrazložitve pripnemo tudi kot komentarje k izbrankam.

In še ena novička: v novem pesniškem letu, ki se pričenja s prvim pomladnim dnem vsako leto, se nam je pridružila nova uredniška moč: Peter Reznam – Perorez. Veselimo se novih pesmi, delavnic, srečanj, prevodov in izzivov.

Vsem pa že zdaj sporočamo, da bo letošnje srečanje ob izidu letnega zbornika Pesem si 2012 v soboto, 12. maja 2012, seveda na tradicionalnem mestu – na Trubarjevi domačiji na Rašici. Avtorji, ki so bili izbranci letnih časov v pesniškem letu 2011/ 12 in tisti, ki bodo vključeni v zbornik, bodo o izboru obveščeni sredi aprila. Spremljajte torej pesem.si in tudi elektronsko pošto.

Lep pesniški pozdrav!