urednica
Poslano:
10. 03. 2012 ob 09:51
Spremenjeno:
10. 03. 2012 ob 09:52
... hmmm, a si v škatlici ti ali tvoja zavest ?
najprej praviš, da imaš v tisti škatlici zavest, potem pa praviš (v drugem delu), da prijatelji mašijo tebe.
No, vem, da je to eno in isto, ampak v tvoji pesmi ni ...
A)
zavest imam
v simpatični
beli
plastični
valjasti
škatlici
z zelenim zamaškom
z globokim navojem
in konveksno-konkavnim
debelejšim dnom
(na njej je tudi etiketa
z deklaracijo
in vsemi podatki
o vsebini
uporabi
v slovenščini)
odprem
in si trosim
na glavo
prijatelji mi jo mašijo
(mislim da zato, da
ne izginem ves -
tako v škatlici ostane toliko vsebine
da enkrat še zrasem)
B)
zavest imam
v simpatični
beli
plastični
valjasti
škatlici
z zelenim zamaškom
z globokim navojem
in konveksno-konkavnim
debelejšim dnom
(na njej je tudi etiketa
z deklaracijo
in vsemi podatki
o vsebini
uporabi
v slovenščini)
odprem
in trosim
prijatelji mi jo mašijo
(mislim da zato, da
ne izginem ves -
radi bi
da je ostane toliko
da še zrasem)
?
ruj?
LP, L
ja ....
super Lidija, hvala. in A in B sta mi boljša. a bom izbral kar A.
Hvala še enkrat.
lp,
J
Lidija,
kaj pa če bi:
tako v škatlici ostane toliko snovi
???
Poslano:
10. 03. 2012 ob 11:54
Spremenjeno:
10. 03. 2012 ob 11:54
in - spregledal sem : radi bi (kako lepo me bereš) - to je seveda ključno - in zdaj ne vem, ali se čuti dovolj tudi, če to ne piše (zanimivo, da se to začnem spraševati zdaj, ko bi lahko bilo očitno da ja. - Da se čuti (da bi prijatelji to radi), tudi če ne piše - ti si našla prav te besede)
- misliš, da bi lahko tudi to vnesel, recimo potem:
radi bi
da v škatlici ostane toliko snovi
???
vnešeno.
:)
če ne, pa povej kako. napiši sem celo kitico. pesem je vendar tvoja!
ne bo dosti spremenilo pomena, ampak biti mora po tvoje, tako kot ti hočeš, ne tako, ko morda narobe razumem ...
:)
Poslano:
11. 03. 2012 ob 14:18
Spremenjeno:
11. 03. 2012 ob 14:19
ja,
res je pesem dobila zaključek na svoj način. A jaz sem zadovoljen. Zdi se mi celo najboljša varjanta od vseh kombinacij (ki praviš, da ne spreminjajo bistva). Tako, da ta po(ne)srečen način ... - v glavnem, me ne moti, mi je celo zanimivo, kako je pesem (s sabo, Tabo in mano) dobila svoj zaključek.
(In imam občutek, da je pesem še vedno moja)
hvala in lp ;)
ruj
Poslano:
21. 03. 2012 ob 20:36
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:16
Ruj, čestitke! Ti si eden redkih avtorjev tule na pesem.si, ki imaš povsem svež in neobremenjen slog, ki sčasoma raste v ... Upam da ti je v flaški ostalo še dovolj cvetala za naprej!
Poslano:
22. 03. 2012 ob 17:18
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:16
.ruj, Bravo!
čestitke za pesem zime !!!!!!!
lp, P.
Poslano:
22. 03. 2012 ob 17:30
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:16
Jure, moje čestitke!
Lp, Lea
Poslano:
22. 03. 2012 ob 17:52
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:16
Čestitam, naj cveti!:)))
lp, adisa
Poslano:
22. 03. 2012 ob 19:17
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:16
Dobro si pognojil:). Čestitke za pesem zime.
lp, ajda
Poslano:
27. 03. 2012 ob 22:09
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:16
bravo, čestitke! :)
Poslano:
27. 03. 2012 ob 22:15
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:16
Čestitke!
Poslano:
29. 03. 2012 ob 23:18
Spremenjeno:
29. 03. 2012 ob 23:20
ooooh
joj
nisem niti vedel
(jupiii)
malo sem se sprehajal po zavihkih
in (... izbrane)
poglej
(me vmes ni bilo - in ja moram priznati, sporočil je bilo preveč, in sem ga izpraznil v momentu .
Se bom bolj potrudil.)
no,
hvala uredništvu in vsem, za čestitke,
hvala Matjaž, hvala.
Naj cveti
lp
urednica
Poslano:
31. 03. 2012 ob 09:33
Spremenjeno:
31. 03. 2012 ob 09:33
Ob izboru pesmi za pesem zime 2012 je uredništvo zapisalo:
Pesniški subjekt, ki je pravzaprav objekt (čeprav vsebuje zavest), nas najprej spomni, da imajo tudi stvari nekakšno življenje (animo), a sčasoma se nam prvoosebni pripovedovalec ne zdi več povsem popredmeten. Skozenj (prav zanimivo, kako se lahko poistovetimo in zapremo z njim v embalažo) zaznamo kritiko družbe, v kateri se osebki identificirajo s tem, kar imajo, posedujejo, dokler jim ne pomeni “biti” samo še “imeti”. In vendar je v lični embalaži, z razlago vsebine (in procenti vsebnosti), ki je približana porabniku (v jeziku, ki ga govori), ostalo še nekaj subjektivnega – “zavest”, ki še zazna drugo, zunanjo entiteto – prijateljstvo. Za trenutek pesem zaniha (pravzaprav potrdi drugo tezo o vsebini, skriti v beli embalaži), ta stara znana človeška naveza (prijateljstvo) se zazdi v pesmi celo nekako asinhrona, a (p)ostaja še edina, ki ne dovoljuje, da bi se subjekt docela poobjektil, in zato še vedno zrase (kolikor ga potrebujejo). In kaj je vendar z njim navznoter, ali je rast le snovna ali je morda le noprijemljiva rast zavesti? Pesem s posrečeno sliko in pisavo sproža vrsto razmišljanj o spajanju sodobnega človeka z lastnimi genialnimi produkti, ki se svetijo bolj od človekove (za)vesti. Ki se jim je pustil zavesti.
Poslano:
31. 03. 2012 ob 21:08
Spremenjeno:
01. 04. 2012 ob 00:27
Čestitam !
Lep pozdrav. Srečko :)
Poslano:
09. 04. 2012 ob 12:27
Spremenjeno:
09. 04. 2012 ob 12:34
ruj, resnično deluje sveže, polno nove volje po življenju.
veseli me, da je uredništvo zaznalo tvojo umetelnost v preprostosti.
čestitam!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ÷
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!