Prelepo!

Hvala, zauvek tvoja.

Lp, breza

Uh, Dado, najezih se citajuci pjesmu, sjajna metaforika kroz keltsku boginju vode, taj vjecni krug isparavanja, padanja, podizanja i spustanja, prelijepe slike i ogledi na povrsini vode, kao poniranje u samog sebe....bljestavilo...bravo, bravo, bravo!

Pretresljivo .. besede se pretvorijo v sliko realnosti in zdramijo spomine ...

lp, ajda

Hvala ti, Danja, na ovom krasnom komentaru, mislim da je svakom autoru drago čuti i znati da čitalac tako lijepo roni po dnu njegovog teksta. Hvala.

Lp, Dada

Hvala, draga ajda, lepo te je videti.

Lp, breza

Pozdravljena breza,

v tvojih pesmih so velike globine in popolna iskrenost do besede.

Čudovite so.

Lp, hope

Hvala ti, hope, vesela sem tvojega odziva.

Lp, breza

Ob izboru pesmi za tujejezično pesem zime 2012 je uredništvo zapisalo:

Pesniški subjekt razpade v različne obraze (in se vsak dan na novo sestavi, skozi pore curljajo spomini, so kot reže, ki oblikujejo obraz glede na to, kaj bo splavalo na vrh). Kar je ponavljajoče se, obredno in stalno, je drugačnost: drugačnost dihanja, zaznavanja, drug obraz pride na vrh, drugega dne vse druge pričaka drugačen in prepusti mesto drugemu drugačnemu. Večna sprememba, v katero je pesniški subjekt nekako sizifovsko vpet. Pesem pa zaradi notranje komunikacije (ki je nežen prigovor) in uporabe mitološkega imena boginje izvirov, Conventine, dobi svetlejši, pomirjujoči ton. Hkrati pa izziva pomislek, da je zaradi preutrujenosti (zasičenosti) človeštva postala tudi moč njegovega prerajanja (ustvarjanja) skoraj nemogoča in da je edina rešitev, da se reflektira skozi (zunanje) površine, ki ga obdajajo: vrba, senca, trava … – vse se spremeni zaradi zaznavanja in ne samo po sebi. Preprosto, skoraj zibajoče valovanje pesmi podčrta ta kontrast in trenje znotraj pesniškega/-ih subjekta/-ov.

Breza, moje čestitke:)

Lp, Lea