UVIJEK IZNOVA, COVENTINA

Svaka pora

na mojim obrazima

je jama pustog sjećanja.

 

Danas sam ti

drugačija, draga moja,

izbriši me s površine;

 

čini mi se, kao da ne dišeš,

kao da ti je preteška

i vrbina i moja sjenka,

 

travka i ptica s dna visina

i oblak u koji se polako vraćaš

k sebi, da nas sutra opet drugačija

 

drugačije dočekaš.

breza

biljakostic

Poslano:
27. 01. 2012 ob 12:39

Prelepo!

Zastavica

breza

Poslano:
27. 01. 2012 ob 12:46
Spremenjeno:
27. 01. 2012 ob 12:49

Hvala, zauvek tvoja.

Lp, breza

Zastavica

Danja Đokić

Poslano:
27. 01. 2012 ob 13:24
Spremenjeno:
27. 01. 2012 ob 13:24

Uh, Dado, najezih se citajuci pjesmu, sjajna metaforika kroz keltsku boginju vode, taj vjecni krug isparavanja, padanja, podizanja i spustanja, prelijepe slike i ogledi na povrsini vode, kao poniranje u samog sebe....bljestavilo...bravo, bravo, bravo!

Zastavica

ajda

Poslano:
27. 01. 2012 ob 13:42

Pretresljivo .. besede se pretvorijo v sliko realnosti in zdramijo spomine ...

lp, ajda

 

Zastavica

breza

Poslano:
27. 01. 2012 ob 13:45

Hvala ti, Danja, na ovom krasnom komentaru, mislim da je svakom autoru drago čuti i znati da čitalac tako lijepo roni po dnu njegovog teksta. Hvala.

Lp, Dada

Zastavica

breza

Poslano:
27. 01. 2012 ob 13:46

Hvala, draga ajda, lepo te je videti.

Lp, breza

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
27. 01. 2012 ob 14:17
Spremenjeno:
27. 01. 2012 ob 22:29

Pozdravljena breza,

v tvojih pesmih so velike globine in popolna iskrenost do besede.

Čudovite so.

Lp, hope

Zastavica

breza

Poslano:
27. 01. 2012 ob 14:20

Hvala ti, hope, vesela sem tvojega odziva.

Lp, breza

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
31. 03. 2012 ob 09:37
Spremenjeno:
31. 03. 2012 ob 09:37

Ob izboru pesmi za tujejezično pesem zime 2012 je uredništvo zapisalo:

Pesniški subjekt razpade v različne obraze (in se vsak dan na novo sestavi, skozi pore curljajo spomini, so kot reže, ki oblikujejo obraz glede na to, kaj bo splavalo na vrh). Kar je ponavljajoče se, obredno in stalno, je drugačnost: drugačnost dihanja, zaznavanja, drug obraz pride na vrh, drugega dne vse druge pričaka drugačen in prepusti mesto drugemu drugačnemu. Večna sprememba, v katero je pesniški subjekt nekako sizifovsko vpet. Pesem pa zaradi notranje komunikacije (ki je nežen prigovor) in uporabe mitološkega imena boginje izvirov, Conventine, dobi svetlejši, pomirjujoči ton. Hkrati pa izziva pomislek, da je zaradi preutrujenosti (zasičenosti) človeštva postala tudi moč njegovega prerajanja (ustvarjanja) skoraj nemogoča in da je edina rešitev, da se reflektira skozi (zunanje) površine, ki ga obdajajo: vrba, senca, trava … – vse se spremeni zaradi zaznavanja in ne samo po sebi. Preprosto, skoraj zibajoče valovanje pesmi podčrta ta kontrast in trenje znotraj pesniškega/-ih subjekta/-ov.

Zastavica

Lea199

Poslano:
01. 04. 2012 ob 10:16

Breza, moje čestitke:)

Lp, Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

breza
Napisal/a: breza

Pesmi

  • 27. 01. 2012 ob 12:34
  • Prebrano 1292 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 732.05
  • Število ocen: 22

Zastavica