meni je velika čast i radost da je jedna moja pjesma uvrštena u skupinu najljepših pjesama na tzv drugim jezicima, tim više što je po mom skromnom mišljenju najmanje stotinjak pjesama različitih autora koje bi s istim pravom i jednako zasluženo mogle zauzeti to mjesto i tu za mene izuzetnu počast, moje najiskrenije poštovanje i zahvalnost uredništvu i svima srečno v Novo leto!

Čestitke avtoricam in avtorjem uredniških izbrank! In srečno 2012!

Lp, b

Čestitke tudi od mene. Srečno 2012!

Lp, Lea

Čestitam.

Lp, Srečko ;)

Najlepša hvala za 'nominacijo' in čestitke vsem izbranim!

LP, modricvet

Čestitam vsem nominirancem in izbranim avtorjem.

Lp, DUSANN

Čestitke Albinu in Mensurju, tudi vsem nominirancem in .. če rečem da sem zelo srečen in počaščen z izborom moje pesmi je tako uradno .. zato bom rekel juhej :)

Zelo me veseli, da ste uvedli tujejezični izbor.

Čestitke urednicam za garaško a nepogrešljivo delo!

Vsem iskrene čestitke!

Iskrene čestitke vsem izbrancem in nominirancem!

lp, adisa

čestitke izbranim avtorjem in nomonirancem.
za danes vsem vam, pri čakanju 2012,  želim prijeten in zabaven silvesterski večer.

lp

tudi od mene čestitke vsem

(pa tudi hvala uredništvu)

lp, ruj

Iskrene čestitke prav vsem!

V Novem letu pa še veliko take dobre poezije!

LP, OP

hvala za čestike, tudi sam čestitam (resda nekoliko pozno) Gnuju, breznu, Mensurju in vsem nominirancem.

Rad bi se zahvalil urednicam, ne samo zato, ker je moj haiku postal ena izmed izbrank jeseni (kar mi zares ogromno pomeni), temveč tudi za njihov trud, energijo in pripombe ter nasvete čez celo leto. Ker sem pred dnevi praznoval rojstni dan, se bom še dolgo z velikim veseljem spominjal tega "rojstnodnevnega darila".

Hvala in lp,  albin

Pozdravljeni, tu je še obrazložitev uredništva o izboru pesmi jeseni 2011:

Monolog pesnika - Gnu

Pesem s poetološko tematiko, ki se paradoksalno imenuje Monolog, čeprav je pesem (vsaj prebrana pesem) lahko le dialog, spregovori o nerazumevanju ustvarjalca lastne (in drugih) stvaritev. Govori le še navznoter (tu se nam zdi uporaba oklepaja zelo smiselna). Pesniški subjekt, ki (se) sprašuje in terja odgovor, terja nemogoče, saj “O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati” (Wittgenstein, Traktat, 1921). Besede, s katerimi bi poimenovali karkoli natančno, poimensko, se izmuznejo, poimenovanja so lahko le še opisna (barva, ki je ni v paleti / jaz v tretji osebi), dokler se na razčrepinijo, obremenjene z vsemi zdajšnjimi in zgodovinskimi pomeni in (napačnimi) interpretacijami (z lobanje praskam odmeve). Zazdijo se primerne le še za notranjo rabo, za mišljenje in ne več za govor, pisavo. V Monologu avtor skuša v oklepajskem delu pesmi zajeti notranji govor, ki se zdi, da kroži po notranjosti lobanje, ne da bi se je želel osvoboditi. Pesem zagledamo kot nekakšno obstoječo frekvenco, ki bi bila (lahko) posrednik pri komuniciranju. Naenkrat se pesem zazdi (zaradi uporabe referenčnega imena – predvidevamo, da gre za t. i. Wittgensteinov miselni poskus) kot nekakšna palica (leskova), ki pri vrtenju v cevi na enem koncu opisuje krog, na drugem pa se menda giblje po srčnici. In ko izidemo iz oklepajske cevi, “notranje pesmi”, se postavlja vprašanje, ali je tisti drugi, ki tudi ne razume, res pesem ali morda bralec, ki pa je hkrati avtor sam. Pesem se zdi na prvi pogled enostavna, a z domiselno uporabo Wittgensteina (oče “filozofije navadnega jezika”) pridobi dodatno razsežnost. In v tem kontekstu jo je treba znova prebrati in premisliti.

Nemaš razloga, Ri - Mensur Ćatić

Pesem v prvi vrsti lahko dojamemo kot dialog z odsotno ljubeznijo, o kateri se izkaže, da je mrtva. Ne beremo je zgolj kot prvoosebno pripoved žalostnega poeta, ki ga je svet z vojnimi grozotami povsem razočaral, ampak kot ponovljen starodavni motiv Orfeja in Evridike (Ri), ki pa v 21. stoletju dobi nove dimenzije (ludnica, dijagnoza, psihiatar, genocid) in kljub svoji intimnosti preide v univerzalnost, saj postaja pogovor z mrtvimi usoda naroda, usoda sveta (djevojčica je poginula / zapravo je poginuo mladić / ili djevojčica / ne znam). Repeticije v pesmi gradijo posebno ponavljajoče vzdušje, pesem postane ciklična (neskončno ponavljajoča), saj bi njen konec znova lahko nadaljevali z začetkom. Cikličnost je umestna, ne le zaradi (znova oživljenega) motiva Orfeja in Evridike, tudi zaradi želje po vrnitvi mrtvih / ubitih (ljudi). Da bi pesnik oživel Ri, naj bi pel o genocidu (i zamisli ako mi neko da / ako mi neko u ovoj ludnici zada / sada, da napišem neku pjesmu o genocidu), a tega ne zmore, kajti vse zločine zoper človečnost lahko okrajša na smrt Ri, zazdi se, da je Orfej v tem stoletju odrasel ali pa je krutost sveta tako stopnjevana (kar je verjetneje), da ne želi njene vrnitve vanj. Pesem, ki se dotakne bralca s svojo liričnostjo, hrepenenjem in ki je hkrati protivojni poziv in klic k človečnosti.

Haiku 25, Albin:

Izbrani haiku jeseni je  po eni strani natančna slika dreves, ovešenih z nepregledno množico vran, ki v jatah prenočujejo in gnezdijo na vejah in opazovalcu vzbudijo vtis, da je sicer že ogolelo jesensko vejevje spet dobilo bujno krošnjo. Hkrati ta haiku uspešno zadosti zahtevi po umeščenosti jesenske tematike v svoj lepo izdelani formalni okvir. Bralec začuti popuščanje barvitosti jeseni, ki se preveša v zimo, slednje, to je simbolično slutnjo umiranja, pa haikuju dodajo prav vrane, ki nas že po tradiciji spominjajo na nekaj zloveščega. Po drugi strani lep  opis ukleščenega trenutka deluje tudi nasprotno, optimistično, saj jata vran gola drevesa tudi greje (kot lasulja glavo, ki je ogolila iz teh ali onih razlogov), vsaj dokler ne odletijo.

Lep pesniški pozdrav v imenu uredništva,

Ana

poštovana Ana, još jednom želim izraziti svoju veliku radost i zahvalnost Uredništvu
ne samo zbog velike časti koja mi je ukazana izborom moje pjesme za pjesmu jeseni
u jednoj istinski jakoj konkurenciji gdje po mom iskrenom mišljenju ima mnogo autora
koji su tijekom jeseni ovdje postavili niz pjesama koje dotiču vrhove moderne poezije
i svaki od tih autora ima više pjesama kojima bi sasvim zasluženo mogla
pripasti čast koja je ovaj put pripala mojoj pjesmi..ono što mene osobno raduje
jednako ako ne i više od samog izbora jeste upravo obrazloženje Uredništva
(ne samo moje nego i druge dvije izabrane pjesme) koje je prava demonstracija
nečega što me je podsjetilo na najljepše vizije čitanja i odnosa prema poeziji,
na borgesovske vizije čitatelja i čitanja koje se naslanja na babilonsku biblioteku
literarnog i uopće povjesnog nasljeđa ,čitateljskog i ljudskog iskustva i znanja koje
kao takvo otvara i najšire i najviše aure pjesme čineći ih tako plemenitim..sreća
je pisati sa znanjem da postoje ljudi koji će pjesmu pročitati na jedan tako znalački
i plemenit način, moje čestitke svim nominovanim , izabranim i uopće svim autorima
koji ovo mjesto čine divnom i  vjerodostojnom pjesničkom i poetskom oazom..
moje najiskrenije poštovanje i zahvalnost Vama Ana i cijelom uredništvu

LP Mensur

Iskrene čestitke vsem izbranim avtorjem in tudi uredništvu!

Lep pozdrav vsem skupaj,

breza

Hvala Ana za komentar k pesmi ;) Od vsega sem pravzaprav skoraj najbolj vesel ravno tega - da je bila pesem deležna tako pozornega branja in razmisleka. Saj ne vem kaj se bralcem mota v glavi ko berejo tole in kake druge eksperimente, morda čudesa nad čudesi, in to je ravno tista simpatična skrivnost poezije .. Za pesnika je po mojem največja sreča, da lahko dobi utrinek teh pokrajin ki jih sproži pesem, in absurdno je, da so za vedno zaprte v nas. Kakor je W. v Traktatih nakazal "lestev, ki se jo zavrže" tako se mi čedalje bolj zdi, da gre pri pesmi za neverbalno komunikacijo - kar je paradoks - ki je mogoča v okolju "sorodnih duš". 

Morda za razmislek link na "čudo čudes" - nevrologom je uspelo "videti, kaj ima nekdo v glavi" (povezava) in to s pomočjo skenerja možganske aktivnosti, ob razvozlavanju vsebine s pomočjo kontekstnega učenja (torej za vsako osebo, ki ji želimo "videti v glavo" je potrebno najprej zgraditi posebej njemu prilagojeno kontekstno mapo). Pesem pa je čudo vseh čudes - namreč kontekstno mapo pisca prenese v kontekstno mapo bralca - kjer se verjetno zbudijo čisto drugačne slike in občutja (čudo je v tem, da so si vseeno do nekje podobne:)

Zahvaljujem se urednicam za zares čudovit komentar k haikuju.

Zaradi vsega prebranega, sem ostal popolnoma brez besed. Zato lahko napišem le še

resnično hvala in lp,  albin

sicer sem komaj danes opazil zato malo z zamudo....... hvala da sem med srečneži in čestitam vsem izbrancem in seveda vsem poetom na portalu posebej pa urednicam velika hvala da nam pomagajo in prenašajo naše včasih egoistične izpade


lp mojmir