življenje je zagotovo
nekaj povsem vsakdanjega
in izjemno lahkotnega:
kot (recimo) toaletni papir
ali škarjice za nohte.
življenje se ne obotavlja,
saj je v svoji osnovi
izrazito polnokrvno.
le z leti
počasi postane
občutljivo na dotik.
Živjo, Dani, tale mi je zelo všeč! Taka, preprosta, ampak leze v večplastje s simboliko.
Edino, kar mi ni čisto jasno: če se življenje ne obotavlja, to najbrž ni zaradi brezbarvnosti?
Mislim, je vse drugo v pesmi tako na mestu, da bi po moje, če bi našel eno zamenjavo za "sporno" besedo, pesem še bolj zaznamovala bralca. Zdi se mi, da moramo to pesem prebrati do konca (ker tam je po moje njen vrh), ne da bi se prej razvodenili zaradi tuhtanja o povezavi med neobotavljivostjo in barvami. Kaj praviš?
Lp, Ana
huh ... kaj pa vem! najbrž imaš prav, seveda.
bom bržkone nekaj potuhtal.
hvala in lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!