Pesmi - nominirane:

Hommage rudarju, Andrejka
Želja po letenju, Anja G.
Gluhost, Black hope
Bela sonatina za prihajajočo pomlad, Dani Bedrač
Kardiogram XXIV, Kristian Koželj
Kalorična vrednost solz, Majda Kočar Ob potoku
Molčim, Jošt.Š
in
Čokoladna parodija, Aleš Jelenko, ki je postala pesem zime po izboru uredništva.

Utemeljitev:

Stvarjenje sveta, ki po luči, ki presvetli obzorje, da je videti prazno, v prvi plan postavi kupolo, kroglo - če hočemo, ves planet. Stvarnik se igra z blatom in lopatko. kot bi mešal čokoladno maso s snegom in vsemi asociativno bližnjimi ali daljnimi snovmi. Zdi se, da je okolje tako, kot si ga zariše subjekt, ne glede na to, kako ga sprejemajo drugi, in ne glede na to, da se zaveda, da ga drugi vidijo drugače. In celo resnični stvarnik si lahko umišlja, da je naredil tak in tak svet, pa ga aktualni subjekt lahko poustvari v sebi dojemljivo ali sprejemljivo obliko. Pesem je večplastna, saj narekuje zdaj asociativno, zdaj simbolično in zdaj povsem konkretno raven dojemanja. Iz pesmi veje odločnost dokončati začeto, gotovost v poimenovanju in sprejemanje smiselnosti (lahko tudi nesmiselnega) sveta.

Kratke - nominirane:
Haiku, Yoda
Haiku (v izdihu zime), Marko Skok - Mezopotamsky
Pribežniki, dimitrij
in
Haiku, Srecok, ki je postal izbranka zime med kratkimi oblikami.

Utemeljitev:

Ujet trenutek, ki s sliko zamrzne tudi celotno zgodovino in namen pisanja: že sam pisalni stroj deluje z vidika sedanjosti starinsko, zapuščeno, tudi zaprašene tipke naznanjajo opuščenost, sledovi pesmi pa po eni strani lahko pomenijo nedokončane pesmi, začetniške pesmi ali pesmi, ki so že pozabljene. Nostalgična slika, ki jo imamo možnost redko videti, vendar ima posebno moč, da odpre vratca v dušo, še posebej tistih, ki smo nekoč za pisanje uporabljali pisalne stroje.

Pesmi v formi, nominirane:
Skrivaj, Evelina
in
Oj, ljubljanski kozolci - matej krevs, ki je postala pesem zime v formi po izboru uredništva.

Utemeljitev:

Pesem je posvečena izginjajoči snovni kulturni dediščini, tako značilni za slovenski prostor. Pesnik vidi, kako propadajo junaki naše identitete, se spominja njihove veličastnosti ter ljudskih del in praznovanj, ki so povezana z njimi. Pesem deluje tudi zato, ker je zapisana v formi, saj ta ujame preteklost v lirično smelih odtenkih, ki je značilna za hvalnice. Umiranje oziroma zlorabo kozolcev, na katerih visijo plakati v tujih jezikih, pesnik vidi kot simbol umiranja slovenske besede.

Tujejezične, nominirane:

nenamiljanovic: Andaluzijski nokturno
mirkopovpović. Nevidni grumen zlata
in Željko Medić Žac: pesem 280, ki je postala tujejezična izbranka zime po izboru uredništva.

Utemeljitev:

Znanstvena dognanja o pracelini Pangei, se v pesmi prikažejo tudi kot simbol razstavljanja na kosce, simbol iskanja dveh polovic, dveh duš, da bi se čez eone znova sestavila v celoto. Ali so deli, ki so bivali po svoje, lahko združijo v enako celoto, ki je obstajala pred razdružitvijo? Poseben (tektonski) premik v pesmi povzroči čelni reženj. Ali sta dovolj velika pozornost in možnost abstraktnega mišljenja dovolj, da bi razvozlali to vprašanje? Ali moramo preprosto pozorno počakati, da se izpolnijo naši trenutki, in potem dojeti? Pesem kljub pomenski nabitosti in naslanjanju na znanost deluje lirično in zelo osebno.

Photo: Paul Bica