Oj, ljubljanski kozolci!
Vidim vas, vidim,
kakor brezdomci,
brez prave strehe nad glavo,
stojite v predmestjih,
na polju, ob cesti;
skrivljeni, zlomljeni, zgrbljeni, vase podrti
čakate smrti!
Oj, ljubljanski kozolci!
Kje so zdaj časi,
ko na vaših rokáh so počivali
trave in klasi,
ko kmet je pospravil mrvo na late
in se zvečer oglasila
je harmonika mila,
ko fantič se vračal je kdaj z veselice,
ves zaljubljen in blaten,
in je na vaše lesene nožice
vrezal srce
in skrivnostne kratice.
Oj, ljubljanski kozolci!
Vi zdavnaj odsluženi borci,
stebri slovenstva,
vidim vas, kako
umirate bedno
ob magistralah
s kričečimi jumbo plakati
na ramah,
ki v tujih napisih častijo
denar in tujino;
vidim vso vašo stisko in bedo,
a morda, skupaj z vami,
vidim umirati med nami
še našo kleno slovensko besedo.
na žalost ne samo ljubljanski, skoraj da vsi so taki, kakor da bi jih slovenjceljnski kozli izbrali za tarčo svojim trdim beticam....če res velja, da pametnejši popušča, no potem bodo pač oni pirovali.
z veseljem pozdravljam tvojo pesem o kozolcih. Nekoč me je nek profesor iz Anglije, ki je bil na obisku pri nas, ko je večina kozolcev še stala, vprašal, kaj pomenijo lojtre po poljih. Videl je že ves svet, a kozolcev ni videl nikjer . Zdeli so se mu resnična posebnost naše krajine, naša najbolj originalna dediščina.
Vsaka pesem na to temo je prepotrebna. Kaj je narobe s Slovenci, da jih pustimo propadati. Res smo kozli. Pred leti je propad kozolcev tudi meni tako segel v dušu, da sem napisala pesem o tem. Morda si vzameš minuto, da jo prebereš. Glej spodaj. Še enkrat hvala za lepo pesem o Ljubljanskih kozolcih. Pozdrav Lovrenka.
Kozolec na polju
Hvalnica in epitaf kozolcem in slovenski brezbrižnosti do dediščine in simbolike, prepričljiva in žalostna, ujeta v rime, kar ji glede na tematiko zelo ustreza. Čestitke,
Ana
skrivljeni, zlomljeni, zgrbljeni, vase podrti čakate smrti!
Mislim, da se ne reče "čakati česa?" - čakati smrti
ampak "čakati kaj" - čakati smrt.
LP, mcv
Seveda se lahko rabi tudi rodilnik, to je sploh zelo znano literarno sredstvo (tako poezije kot proze); zato ima oznako neobčevalno (za govorjeni jezik torej ni tako značilno). Čakati boljših časov, čakati ljubezni itd.
Pravopis:
čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč,
-áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in
čakánje (á a)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~
ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~
ugodne priložnosti;
"Prestop" pa je "zagrešil" Prešeren, ko je v Lepi Vidi uporabil - na račun rime - glagol vprašati + rodilnik:
Črn zamorc po sivem morju pride,
barko ustavi, vpraša lepe Vide ...
Lp,
Kerstin
P. S. Čestitke, Matej. Vstavila sem presledek med besedo in tri pike (naslov) in dodala še eno manjkajočo vejico.
Poslano:
02. 01. 2015 ob 14:24
Spremenjeno:
02. 01. 2015 ob 14:26
hvala uredništvu za pod.
Glede smrti nisem bil čisto prepričan, samo zdelo se mi je da bi morda lahko šlo tako.
Lovrenka, tudi tvoja pesem mi je všeč:-)
A tako. Sem mislila, da je bilo tako samo včasih oz. skupaj z "arhaičnim" jezikom (celotne pesmi).
LP, mcv
Utemeljitev uredništva k izboru pesmi zime 2014/15 v formi:
Pesem je posvečena izginjajoči snovni kulturni dediščini, tako značilni za slovenski prostor. Pesnik vidi, kako propadajo junaki naše identitete, se spominja njihove veličastnosti ter ljudskih del in praznovanj, ki so povezana z njimi. Pesem deluje tudi zato, ker je zapisana v formi, saj ta ujame preteklost v lirično smelih odtenkih, ki je značilna za hvalnice. Umiranje oziroma zlorabo kozolcev, na katerih visijo plakati v tujih jezikih, pesnik vidi kot simbol umiranja slovenske besede.
Čestitke in še veliko navdiha!
hvala, tudi za zbornik 15
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!