molčim
vklenjen
v tujo besedo
ležim
v embriu
brez spomina
s tujim telesom
se ogrejem
srkam
tujo kri
in
prisluhnem
glasu
ki me kliče
... in tvoj eho me je razveselil!
Lp, Jošt Š.
Uh, meni je drugi del pesmi veličasten. Ali sploh potrebuje prvo kitico? Samo misel, saj veš ... in lep pozdrav,
Ana
Ana, zanimiva misel.
A rabim še razmislek ... :)
Lp, Jošt Š.
Ana, brisal sem selotno prvo kitico, čeprav sem v začetku razmišljal, da bi ohranil prve tri verze ... ampak trenutno še "adaptiram" v novo pesem ...
prva objava:
danes
ne dosežem
svoje pesmi
oči so
prekrite
s temo
ustnice
zaledenele
roka ne
najde prehoda
skozi
samoto
vklenjen
v tujo besedo
ležim
v embriu
brez spomina
s tujim telesom
se ogrejem
srkam
tujo kri
in
prisluhnem
glasu
ki me kliče
-----
to pa je poskus postavitve prve kitice v novo pesem:molčiš
danes
ne dosežem
svoje pesmi
globoka je
razpoka
tvojega molka
prosjačim
nasmeh
s katerim
odpiraš dan
čez oči ti
drsi strah
in me prekrije
v temo
moja roka
ne najde prehoda
besedi
oprosti
prihodnost
je zaledenela
na ustnicah
Morda tudi tu kakšen komentar?
Lp, Jošt Š.
Ta kratka pesem je izredno zgovorna, povedna in globoka, pretrese s svojo resničnostjo, čestitke,
Ana
Komentar k novi: morda malce premetavanja verzov, da bodo bolj smiselno tekli in konec bi lahko bil močnejši ... saj boš našel pravega. Lp, Ana
Ana, hvala!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 28. 01. 2015 ob 11:25
- Prebrano 1001 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 435.47