Iz teme sveti
luč. Mansion.
Na niču stoji
kupola. Steklena.
Rojena s črno
zemljo. Žlica.
Brez mrzlega snega.
Z njim. Zavitim.
Kar tlači jo
v vrečko,
kar pij sneg
in ropotaj.
In na koncu
jo postavi
predme. Naj jo
začutim. Prazno.
Z lopato. V
njej. Umazano.
Izpljuni blato iz
sebe. Rotacija.
Zanimiva zgodba, ki je lahko tako raznovrstna (večplastna), da ta dimenzija opravičuje njeno hermetičnost. Vanjo samo vstavimo svoje "neznanke", pa imamo enačbo, ki je rešljiva, če le hočemo. Če pa ni, je pa tudi to zanimiva tema za pesem. Všeč mi je odločnost, ki veje iz zapisa, neka neustrašna gotovost, ki v sebi nosi sprejemanje.
LP, Lidija
Utemeljitev k izboru za pesem zime 2014 - 15 po izboru uredništva:
Stvarjenje sveta, ki po luči, ki presvetli obzorje, da je videti prazno, v prvi plan postavi kupolo, kroglo - če hočemo, ves planet. Stvarnik se igra z blatom in lopatko. kot bi mešal čokoladno maso s snegom in vsemi asociativno bližnjimi ali daljnimi snovmi. Zdi se, da je okolje tako, kot si ga zariše subjekt, ne glede na to, kako ga sprejemajo drugi, in ne glede na to, da se zaveda, da ga drugi vidijo drugače. In celo resnični stvarnik si lahko umišlja, da je naredil tak in tak svet, pa ga aktualni subjekt lahko poustvari v sebi dojemljivo ali sprejemljivo obliko. Pesem je večplastna, saj narekuje zdaj asociativno, zdaj simbolično in zdaj povsem konkretno raven dojemanja. Iz pesmi veje odločnost dokončati začeto, gotovost v poimenovanju in sprejemanje smiselnosti (lahko tudi nesmiselnega) sveta.
Čestitke in še veliko navdiha!
Najlepsa hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleš Jelenko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!