Hommage rudarju
na tenkočutne strune
lega tvoja podoba
ko v temi vihtiš
svoj zdelani kramp
zgodba živi
v stoletne spomine uprta
kot jamski tram v jalovino
v meni se izlega
kaplja živosti
ko dih iz globine
tiplje do mene
da iz drobcev časa
izbrska cinabaritno srce
in pest ki skeli
in krvavo sled
potnih zamahov
a ti se v lesketu drugačnega jutra
izgubljaš v odsotnost
rovi molčijo
in pri srebrnem studencu
straži postarani škrat
jaz pa - kaplja brez leska
izhlapevam v skril
v jaške spomina
v misel prihodnjo
ki zmerom močneje
odzvanja iz knapovskih strun
O, še živijo spomini na tiste težke knapovske šihte... Zelo tankočuten izliv besed.
lp Sašo
Hvala za občuten komentar, bizarna in Sašo.
Privoščita si lesket belih kristalov.
Andrejka
Čudovit poklon, zajet pristen spomin in poimenovanja, ki skupaj z rudarjem izginjajo v rovih. Všeč mi je tudi navezava na l. s. ob koncu pesmi, ki zgradi poseben lok med nekdaj in zdaj. Čestitke,
Ana
O, lepo presenečenje! Hvala Ani, hvala vsem, ki ste pesem izbrali.
Lp
Andrejka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
- 07. 02. 2015 ob 20:15
- Prebrano 863 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 527.62
- Število ocen: 17