***

eoni da prođu

mi bi opet bili isti

i padali bi u svoja tela

 

i sretni i sveti i čisti

 

režanj čeoni

kao uzavrela kaša vri

i Pangea iz vrućeg okeana

 

izranja ponovo cela

 

u sudaru

dva otkinuta kopna

nebu se primiču vrhunci

 

i kopni

led pod nebom večni

kad naši se ispune trenuci

Željko Medić Žac

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 02. 2015 ob 10:13

Lirična, svetla pesem, ki na zanimiv način prinaša idejo o Pangei (ultimi) - ki bo s ponovno združitvijo celin omogočila ponovno utelešenje živih bitij ... kar je seveda lahko prispodoba za trdnost  ljubezni, čestitke,

Ana

Zastavica

Željko Medić Žac

Poslano:
22. 02. 2015 ob 10:46

Hvala Ana.... u pravu ste za snagu ljubavi koja ujedinjuje.


Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
11. 07. 2015 ob 21:52

Utemeljitev uredništva k izboru tujejezične pesmi zime 2014 / 15:

Znanstvena dognanja o pracelini Pangei, se v pesmi prikažejo tudi kot simbol razstavljanja na kosce, simbol iskanja dveh polovic, dveh duš, da bi se čez eone znova sestavila v celoto. Ali so deli, ki so bivali po svoje, lahko združijo v enako celoto, ki je obstajala pred razdružitvijo? Poseben (tektonski) premik v pesmi povzroči čelni reženj. Ali sta dovolj velika pozornost in možnost abstraktnega mišljenja dovolj, da bi razvozlali to vprašanje? Ali moramo preprosto pozorno počakati, da se izpolnijo naši trenutki, in potem dojeti? Pesem kljub pomenski nabitosti in naslanjanju na znanost deluje lirično in zelo osebno.

Čestitke in še veliko navdiha!

Zastavica

Željko Medić Žac

Poslano:
13. 07. 2015 ob 22:10

Hvala puno uredništvu i Vama Ana... čast mi je... a inspiracije neće nedostajati :)



Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Željko Medić Žac
Napisal/a: Željko Medić Žac

Pesmi

  • 19. 02. 2015 ob 17:42
  • Prebrano 815 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 157.62
  • Število ocen: 6

Zastavica