Krasno, sem kar počaščen, lep in občuten prevod, mojstrica besede tudi pri prevajanju. In fajn je prebrat kako svojo tud v angleščini, sam se tega ne bi upal lotit. Hvala, Kerstin.
In še, tudi tebi hvala, breza, prevod sem opazil šele zdaj ko sem se sprehodil po rubriki, mi je v čast. Srbsko pa hrvaško pa mikse in varijante sicer kar dobro razumem, pa bolj slabo govorim. Če že, potem neko vrsto jugoslovaščine.
Obe sta se lotili kar težkih in obe sta jih prepesnili vrhunsko.
Joj Breza, šele zdaj sem opazil! Hvala za Šus med oči. Upam, da nisem vmes izpadel neotesano. Sem pa kakšen teden dni nazaj pomislil, da bi ti poslal par pesmi v prevod, ki bi te morda zanimale, niso pa bile tu objavljene- bom probal zdaj, kmalu.
Oj, Breza,šele danes sem opazila, da si prevedla moji dve pesmi Adagio in Narobe svet. Krasno. Pri prvi si z uporabo sedanjika še poudarila trajanje upočasnjenega dogajanja, kar mi je všeč. Pri drugi pa si ohranila asonanco, ki se v prevodu odlično sliši. Bravo. Se priporočam še za kakšno tvojo bravuro. Vesela bom, če bodo prevodi objavljeni še kje drugje. Jaz se s prevajanjem ne utegnem ukvarjati, pa tudi že lep čas tega nisem počela. Simpatije delim z vami, dragi prevajalci-pesniki. Lepo bodi, Breza in hvala. Pozdravlja te Andrejka
Sigi, veseli me, da sem zadela bistvo pri prevodu ... saj, zmeraj je tako, ko se oddaljimo od čutenja določenega trenutka .. siga časa prekrije prvobitno, in bistvo dobi nove odtenke :), tudi meni se to velikokrat dogaja. Brezno, tvoje pesmi so polne globine in so zame veliki izziv ... za tvoje kristale se splača potruditi :)! B.Novak, nekje vmes imaš še prevod tvoje pesmi Stari. Tiste pesmi iz Locutio sem že prej prebrala in jih že takrat shranila med moje izbranke. Seveda, boš dobil prevode. Moj mail: [email protected] Andrejka, hvala za mnenje :). Upam, da je predsavitev tvoje zbirke bila uspešna.
djetinjstvo si preživjela sa grabljama i vilama u rukama s kolima punim miraza ste se odvezli u njegovo selo bilo je daleko, i rodnog krajolika više nisi vidjela tamo si sve brže okopavala i pravila naviljke uzgajala cviček, djecu i prasce između su bile rijeke i šumovita brda
hlapila si na zemlji i u postelji i dok si rađala
već mališanima si u ruke gurala motike dok se kćerka nije mlatnula po glavi pa si shvatila, da neki moraju svojim putem a ni opazila nisi kad su ga izabrali svi jedan za drugim
mužnja živine, služenje svekrvi, čovjekove reske naredbe roktanje prasaca, mukanje uz teljenje, prokljuvana jaja, bajat ričet, gavez u krumpiru, stršeće kukuruzno polje poslije tuče miris breza te je od vremena do vremena protresao iz otupjelosti.
stari je oglušio, rikao je na krave i na tebe stavljala si mu žlicu uz tanjur i rastresala ulegnuto podglavlje odjednom je pao pored stola od kapi još jače si grebala jer si bila sama i sve sporija
kad je minula tiha godina u crnini, počela si pjevati lijepa anka kolo vodi da te ne bi bilo strah dok s drvenim vedrom već skoro ponoći koračaš preko dvorišta do štale kruške jabuke šljive dok s kantom na kolicima voziš mlijeko do kraja sela gdje ga istresu u cisternu tri ptičice polje obletjele još samo sebe razbacuješ između brazdi došel je došel jura zeleni kad na okuci kod susjeda gledaš djecu koja se vraćaju iz škole aj, zelena je sva gora otpjevaš, kad te pozdravim ne znaš više govoriti
Često svratim ovdje, prevedene na hrvatski dirnu me neke pjesme koje na slovenskom nisam razumjela. Na primjer, brezin prijevod "Nežna ptice jutra" od Ivana Z. mi je pokazao kako je ta pjesma odlična, a na slovenskom je, nažalost, nisam zapazila! Breza i Jur to urade majstorski! Možda bi mogli neku od mojih pjesama prevesti na slovenski? Hvala unaprijed.
Često svratim ovdje, prevedene na hrvatski dirnu me neke pjesme koje na slovenskom nisam razumjela. Na primjer, brezin prijevod "Nežna ptice jutra" od Ivana Z. mi je pokazao kako je ta pjesma odlična, a na slovenskom je, nažalost, nisam zapazila! Breza i Jur to urade majstorski! Možda bi mogli neku od mojih pjesama prevesti na slovenski? Hvala unaprijed.
Eh, Maja - prehitela si me. Že delam na prevodu dveh pesmi vendar prevodi še niso "dozoreli" za objavo. ------------- Eh Majo, pretekla si me. Već radim prijevod tvoje dvije pjesme ali prijevodi još nisu "zreli" za objavu.
Jur, hvala za prevod Deklice v črnem. Veš, priznati moram, da če bi jo brala najprej v hrvaškem jeziku, bi morala kar brskati - precej izrazov sploh ne bi poznala. Zato mi je malo tuja, ampak se še privajam nanjo.
Pravzaprav je to prevajalstvo čudovito še z ene plati - najprej se učimo kot avtorji vzpostaviti "čustveno" distanco do lastnega dela in se ga lotevati pri obdelavi, vi nam pa pomagate, da vzpostavljamo tudi jezikovno distanco - ohrani se vsebina in, če prevod "zavibrira", tudi energija ali medprostori (o katerih vedno govorim) pesmi.
Še vprašanje: zanima me, ali vse te (belokranjske) pesmi tudi pri vas poznate? Si kar mislim, da ja - pesmi nikoli niso poznale (zunanjih) meja.
Ana, veliko je enakih ali podobnih pesmi in šeg na obeh straneh kolpe in sotle, v podravju itd. Pesmi Lepa Anka, Hruške, jabuke, slive in zeleni Jure so sestavni del tudi hrvaške folklore. Te pesmi smo peli že v osnovni šoli pri glasbenem pouku.
Pri prevodu sem uporabil nekaj besed, ki se pretežno uporabljajo med vaško populacijo. Namenoma, ker je dogajanje pesmi umeščeno v vaško okolje.
Jur, hvala za odgovor. Umestno si izbral vaško različico (to seveda ločite le poznavalci, super, da si to izpostavil). Te pesmi, čeprav jih tudi mi znamo, pa nismo zrasli ob njih, me vedno navdajajo z eno posebno žalobno veselostjo, prav težko kako drugače rečem. Zelo so mi všeč, povlečejo me vase in začnem utripati z njimi. Prav verjamem, da beseda ob njih postane odveč, kot je to pri "črni".
Star kruh čofota v sveži krvi. Razmesarjena telesa so čeri, ki se plazijo in trupla so čeri, ki mirujejo. Odprtih, zategnjenih ust prosijo za svojo plahto polivinila. Primanjkuje vsega, le tuljenja je dovolj na tem trgu. Starka blodi med ruševinami in se ne ozira za ničemer. Za njo vzhajajo visoki stolpi dima. Smrt ji visi z obraza. Pes z odtrgano šapo šepa proti napol strjeni krvi, proti svoji krvi. Ogenj razmetan po cesti. Golobi so se privadili odjekom. Ližejo asfalt, zato pa imajo krvave kljune. Bledi obrazi bolščijo izza razpok v betonu ter prežijo na golobe. Spačeni se slinijo v pričakovanju plena. Neka trinajstletna deklica pa o vsem tem piše dnevnik. Precej je že siva. Pravi, da piše, da ne bi do konca znorela. Pravi, da mora paziti, kako diha, da ne bi vdihnila preveč. Verjame namreč, da diha namesto celega mesta, morda celo namesto sveta. In temu primerno se smrtno resno vede. Ko jo prosiš naj reče sranje, zajeclja.
ĐUBRIŠTE DIPLOMACIJE
Stari kruh u bljuzgavici svježe krvi. Rastrgana tijela su hridine, što pužu
i trupla su hridine, što miruju.
Otvorenih, ukočenih usta mole za svoju polivinilsku ceradu.
Svega je premalo, samo je cviljenja dovoljno na tom trgu.
Starica luta među ruševinama i ne okreće se ni za čim.
Za nju se podižu visoki dimni stupovi. Smrt joj na obrazu visi.
Pas sa otrganom šapom šepa prema napola stvrdnutoj krvi, svoje vlastite ugruške njuši.
Vatra se rasula po cesti.
Golubovi su svikli na odjeke i ližu asfalt. Zato imaju krvave kljunove.
Blijedi obrazi bulje kroz pukotine betona i slijede golubovima,
dok im se sline izopačeni obrazi u očekivanju plijena.
Neka trinaestogodišnja djevojčica sve to lijepo zapisuje u dnevnik. Već je poprilično posjedila.
Kaže, da piše zato da ne bi posve poludjela.
Kaže, da mora paziti kako diše, da ne bi udahnula previše. Vjeruje, naime, da diše umjesto cijelog mjesta, možda čak i umjesto cijelog svijeta.