Sam sem prevedel to pesem,anglosaško Vandrovec.
Vandrovec

Nekdo,ki je pogosto osamljen,
skuša najti milost,
odpuščanje gospodarja.
Čeprav je on,žalujoče-srčni
primoran za dlje časa odpotovati z roko,
ob rečnih poteh,
ob ledeno mrzlih morjih,
hoditi po poteh izgnanstva.
Dogotki si vedno sledijo,kakor so mu usojeni!

Govoril je torej popotnik,
misleč o težavah,
divjih bojih
in padcu sorodnjakov:

Pogostoma,sem vsako jutro pred zoro,
govoril o svojih težavah,
zapuščen,sam sebi.
A sedaj ni več živečega,
kateremu bi si upal govoriti jasno,
o svojih najglobjih mislih.
resnično vem,
da je to v ljudeh,
plamenita noša,
da mora tisti varno obdržati,
svojo dušo,
braniti lastno zakladnico,
misliti, kakor se mu zahoče.
Duša, katera je utrujena,
se nemore zoperstaviti usodi,
tudi mučne in žalujoče misli,
ne naredijo nič dobrega.
Potemtakem je tista želja po veličastju,
pogostoma varno zadržana,
mrkih misli,
v njihovih srcih.

Tako jaz,
pogostoma zavržen in žalujoči,
po odvzeti domovine,
daleč vstran od plamenitih sorodnjakov.
In k temu,
sem se moral vkleniti v verige,
v moje najglobje pomisleke.
Od tega je že dolgo let,
ko sem prikrival svojega gospodarja,
v mraku zemlje,
in jaz,
zavržen,
sem od tam potoval žalujoč,
preko ledenih valov,
ob katerih,
sem žejal po pomanjkanju dvoran.
O darovalec zakladov,
kje,daleč ali blizu,
moram jaz moč najti,
nekoga,v medenih dvoranah,
kateri je poznal moje ljudstvo,
mi želel tolažiti prijatelstvo eno,
mene,
zabavati me z radostjo.

Tisti,ki je že okusil ve,
kako kruta je žalost,
kot sopotnica,
tistemu kateri ima le peščico dragih prijateljev.
Pot izgnanstva se ga drži,
ne ob vse spreobrnjeno zlato,
zaledeneli duh in ne radost zemlje.
Spominja se dvornih bojevnikov in vzetega zlata,
ter kako ga je vladar v mladosti,
navadil na gostije.
Vsa radost zamrla.
A on to dobro ve,on kateri se mora,
za dolgo časa odreči svetu,
od ljublenega gospodarja.
Potem so sanje in žalost,
pogostoma povezana kvišku,
usmiljenja vrednega samotarja.
Tako premišljuje v svojih mislih,
potem poljubi in objame,
svoje gospodarja,
na njegovih kolenih ležijo,
njegove roke in njegov razum.

Tako kot v časih poprej,
v dneh,
kateri so šli mimo,
je on užival v prestolu.
Potem se prijazni mož,
spet prebudi.
Pred sabo zagleda,
ledine valov,v katerih
se kopajo morske ptice na prostem,
padec zmrzali in snega,
zmešanega z točo.
Rane srca so težje,
žalovajne za gospodarjem je dolgo.
Žalost je obnovjena,
ko razum nadzira,
spomine na sorodnjake.
Pozdravi jih srečen,
željano pregleda druščino mož.
Potem za vedno odplava vstran.
Duše pomorščakov nikoli,
ne prinesejo nazaj,tam dosti,
v poteh znanega jezika.
Skrb je obnovljena,
za tisega,
kateri je primoran pošiljati,
pogostoma,
preko sklanjajočih valov
v utrujena srca.
Resnično nevem,
zakaj moja duša ,
ne potemni,
ko premišljujem na vsem življenju mož,
skozi ta svet,
kako nenadoma zapustijo dvorane,
sem jim povzdigne ponos,
tako ta srednji svet,
vsaki košček dneva,
pada in propada.

Zato se človek,
ne more oklicati za modrega,
poprej mora deliti leta na tem svetu.
Človek,kateri je moder mora biti potrpežljiv,
nigdar preveč nagel,
ne preveč naglega jezika,
ne preveč predrzen.
Pravtako ne preveč predan,
pravtako ne strahopeten,
nepreveč vesel,
pravtako ne preveč pohlepen,
ne preveč željan se bahati,
preden ne spregleda jasnega.
Človek mora počakati,
ko spregovori prisego,
dokler ponosno srčnež,
vidi jasno,
ko oslabi dolžnost njegovega srca,
se bo ubrnil.
Pameten junak si mora predstavljati ,
kako strašno bo,
ko bo vso bogastvo tega sveta,
ležalo pusto,
kakor zdaj v številnih deželah,
vseskozi tasrednji svet,
stojijo zidovja,
pihajo jih vetrovi,
prekritih z zmrzaljo,
nevihta prečesava zgradbe,
dvorane probadajo,
njihovi vladarji ležijo oropani radosti.

Vsa četa je popadla,
ponosno,
pred zidovjem.
Vojna je vzela nekatere,
jih prenesla na njihovo pot,
ptica je vzletela,
preko globokega morja,
sivi volk je delil z nekom smrt,
mož žalostnega obraza je pokopan v grobu.
In tako je on uničil mesto,
on,stvarnik ljudi,
dokler odvzetost hrupa meščanov,
so starodavna dela velikanov,
stala zapuščena.
On, ki je premišljeval na teh temeljih,
premišljeval globoko,
na to črno življenje,
moder v duši,
se je pogosto spomnil iz daljav,
na mnoge konflikte,
spregovoril te besede.

Kje je zdaj konj?Kje je zdaj jezdec?
Kje delitelj zakladov?
Kje so zdaj prestoli gostij?
Kje je zdaj veseljačenje v dvoranah?
Žal mi je za bistre kupe,
žal mi je za padlega bojevnika,
žal mi je za sijajnega princa.
Le kako je ta čas odšel vstran,
mračen pod okriljem noči,
kakor,da nebi nikoli obstajal.
Zdaj stoji tam v sledi ,
za ljubljeno četo,
zid,čudoviti visok,
je ovit z kačami.
Bojevniki so padli ,
od veličastnih kopij,
orožja so pohlepna za ubijanje.
Znana je usoda sedaj,
nevihta udarja v skalne pečine,
padajoča zmrzal,
vklene zemljo,
znanilka zime.
Pride mrak,
nočne sence se podaljšujejo,
tam z severa prihaja groba toča,
v škodoželjnosti ljudem.
Vse je težavno,
v tem zgodnjem kraljestvu,
speminjajoči dogotji spremenijo ta svet pod nebesi.
Tukaj beži denar,
tukaj beži prijatelj,
tukaj beži sorodnjak.
Vsi temelji tega sveta,
se obrnejo v samoto.

Tako je govoril mož,
Iz svoji misli,
kjer je sedel ob strani v svetu.
Dober je tisti,
kateri obdrži svojo usodo.
Nikoli nesme,
bojevnik spregovoriti,
o svoji žalosti,
v njegovem srcu,
preveč hitro,
razen će že ve za zdravilo.
Junak se mora igrati z pogumom.
Tako je bolje za tistega,
kateri išče tolažbo v nebesih,
kjer za nas,
vse trajno počiva.


tu je pa izvirnik
http://www.anglo-saxons.net/hwaet/?do=get&type=text&id=Wdr

Tole je pa lepo napisano.

Je usoda mirujoča?

V primerjavi z usodo vsega vesolja,
ljudje imamo neverjetno kratko skupno,
večna pa...

Je pa Zemlja lep planet.
Lp,
hope

Ker se delno navezuje na prevajanje in je prvotna tema že poniknila brez odziva, še tukaj objavljam svoje vprašanje:

NE MOREM avtor sonja votolen

Pozdravljena, Sonja,

že nekaj tovrstnih pesmi si objavila, namreč s 'francoskim zaključkom'. Vse so me zelo pritegnile in prevzele, toda --- strašen občutek na koncu, ko nimam niti najmanjšega pojma, o čem govori zadnji verz. Kot amputacija.

Ne vem, kako pesem ocenjujejo drugi, saj vsi gotovo ne razumejo francosko. Jaz je ne morem. Ne oceniti in ne docela razumeti. Uh, pa še prav grozno - neumno - se počutim, ko pride tisti zadnji, tako rekoč 'punch line', pa samo gledam. Podobno tistemu občutku, ko hočeš zazehati, pa ti sredi zehanja zehec pobegne. :)

Zato bi lepo prosila, če lahko daš prevod teh zadnjih verzov na portal - oz. če to lahko naredi kdo, ki obvlada francoščino.

Hvala!

Kerstin

Hehe.
Jaz imam, razen pri srbohrvaščini, povsod takšne probleme. Potem pa uporabljam razne prevajalnike na netu in evo; Kot prevod verza iz tele pesmi Meme a l'autre bout de la terre je continue mon histoire avec toi mi je vrgel Proogle tole:

Tudi na drugem koncu zemlje sem še mojo zgodbo z vami

Potem pa ... se znajdi :)))

Morda bi bilo Tudi na drugem koncu zemlje sem še nadaljevala zgodbo z vami , če bi tisti continue pomenil nadaljevanje:). Ne me kregat, francoski jezik in jaz sva dva pojma, le ena stvar mi je domača:)))).

lp, ajda

Ajda; ker le na eros misliš, če ne bi se najbrž še kakšna našla :)))

Avec toi pomeni S TEBOJ ( in ne z vami)

zato bi jaz to prevedla takole:

tudi na drugem koncu zemlje (sveta) nadaljujem svojo zgodbo s teboj. :)

lp

Teja

Hmmm, Avrelius, tale prevod je smel, a preveč dobeseden. Tole bi se dalo (moralo) izpiliti. Popraviti tudi slovnične kikse v prevodu :))
Kerstin, kaj praviš? Yoyoba?

Lidija

Teja ima prav. Tudi moj dobesedni prevod bi bil takšen, le da v prenesenem pomenu avtor sporoča, da bo njuna zveza ( zgodba) trajala
tudi še po smrti (na drugem svetu).Sicer pa znam premalo francosko.Naj presodijo strokovnjaki.
Lp vsem
Andrejka

Eh, drage dame, saj sem prilimal le (bržda) kalkiran prevod prevajalnika, da bi videle kako se moram znajt ob vseh teh jezikih ;)

Dobro jutro vsem

faca si Tomaž :)))

sej vem, pokazat si hotu kolk ti pomaga en računalnik z vsemi pomagali, če v enem jeziku človk ni doma. In bi blo res lepo, če bi, kadar nekdo uporabi kako lepo frazo v tujem jeziku za splošno občestvo prilimal en mali prevodek. ;)
jaz mam mogoče to srečo, da francosko mal razumem in znam (pa ne preveč, da ne bo pomote), ostanki iz gimnazije, pa preproste fraze niso problem :)))

Mej lepo jutro in še lepši dan

Teja

Hvala, Teja.
Jutro je lepo kot devica po kopeli - dan pa se še lepši obeta, ker mi ga nobeno vreme nima namena kaziti.

LP

Ja,saj mora biti dobesno.Te prevod je napisan v slogu pesmi ,ki so jih opevali bardi v srednjem veku.Drugače bi jo jaz napisal po svoje ,vendar se potem nebi ujemala z izvirnikom :))

Se strinjam, zanimanje za francos. bo veliko manjše.
Pa še gripa prihaja.
Tomaž ti prevajaš v vse* jezike* z računalnikom*?
Lp

Avrelius. Težko bo res, kar praviš. Prevajal si malo nerodno, besedo za besedo, smisel ti je ušel. Poglej, strinjam se s tabo, da moraš misli bardov čimbolj avtentično prenesti v drug jezik, vendar tebi ni uspelo. Moj prevod spodaj je tudi "dobeseden", vendar manj kompliciran, pove pa vse, kar je v originalu. Prevajati je treba sklope in fraze, ne pa posameznih besed.

Za začetek bi se ustavila samo pri začetku besedila:
:))

Often the solitary one
finds grace for himself
the mercy of the Lord,
Although he, sorry-hearted,
must for a long time
move by hand [in context = row]
along the waterways,
(along) the ice-cold sea,
tread the paths of exile.

Pogosto Osamljeni
najde milost zase,
Gospodovo usmiljenje,
čeprav mora z užaloščenim srcem
veslati vzdolž vodnih poti,
ledeno mrzlega morja,
gaziti po poteh izgnanstva.

ti si zapisal:

Nekdo, ki je pogosto osamljen,(ne ta, ki je pogosto osamljen, ampak Osamljeni pogosto skuša: glej tekst!)
skuša najti milost,(.. (nikjer v orig. ni "skuša najti" )
odpuščanje gospodarja.
Čeprav je on, žalujoče-srčni (ne srčni, ampak žalostni(v srcu))
primoran za dlje časa odpotovati z roko, ??? v opombi teksta imaš izrecno napisano ROw v kontekstu!) torej veslati
ob rečnih poteh,
ob ledeno mrzlih morjih,
hoditi po poteh izgnanstva.


toliko samo za ilustracijo. Naprej morda kasneje, če boš seveda hotel, ali pa se poglobi sam, v tem smislu dalje.
Tudi moj prevod ni idealen, na portalu imamo tudi angliste, morda bi kdo prevzel štafeto!
???
Avrelius, brez zamere, prevajanje ni tako enostavna stvar, kot se morda zdi.
Še nekdo, ki popolnoma obvlada angleško govorico, bo pri prevajanju poezije "mrzel", če v slovenski tekst ne vtke malo mehkobe, občutka za verz, mehkobe, poetičnosti.

Še poskušaj. Vendar pazi tudi na pravilno izražanje v slovenskem jeziku. Imamo določena pravila, pravopis.

LP, Lidija

Sekundiram Lidiji. Da o idiomatiki sploh ne govorimo. Potem pa v resnih in 'neresnih' medijih beremo, da 'dežuje pse in mačke', da nekaj vidimo z 'golim očesom', da nekdo 'pije kot riba', da ob žalosti potrebujemo 'simpatijo' (= sočutje) in podobne neslanosti.

Prevajanje leposlovja je, kot smo o tem že govorili tudi tukaj, zahtevna reč.

Avrelius, tega ne jemlji kot zbijanje volje, le spodbudo - če te to res veseli, da se res poglobiš v oba jezika.

Kerstin

Zdravo, pesemsijevci,
vsi, ki ste se ali se še boste zadregali v francoske besedice mojih verzov.
Res nelepo od mene, da kar ždim in berem vaše besedovanje in kresničkovanje, da se ne zmigam pojasniti pomena verza/verzov.
Vaše luštno paberkovanje mi je le posvetilo v um, malo me je tudi Ana ruknila, da sem se prebudila, torej se vam zdaj pridružujem pri tem prevajalskem razpredanju. Dejstvo je, da se ne prevaja dobesedno, a ne mislim vas poučevati, saj prej zapisano ve vsak osnovnošolec.
Verz v tisti pesmi želi sporočiti, da četudi sem(živim) na drugem koncu sveta,sem z njim ( s teboj). Andrejka, prav si si prevedla,veš.
Kaj pa načarajo dobesedni prevodi, nam je povedal Tomaž. Tudi sama sem že poskusila račinalniške prevode, pa so včasih za zjokat, včasih pa za od smeha crknit.

Te pa zaj adijo, pa prite še kaj v toti ekj,

Sonja

Evo me zopet f totem eki, Sonja. :)

Et maintenant je ne vois plus que du noir

Umetniški prevod?

Noir vem, da je črna. Yes! Ne, oui! :)

Kerstin

Zdaj vidim le še črno. - Nekaj takega se je izcimilo iz prevajalnika :))) Se bom še francoščine naučil :D

Tomaž, tale računalnikov prevod navsezadnje sploh ni zgrešen :))

evo, z vsakim dnem vse bolj in bolj napredujemo :)))

lepo jutro in hvala za družbo včeraj zvečer

Teja