Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 63775 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Bravo, seveda boš zdržal. Saj je že preizkušeno!
:)))
L
Bravo za prevod Makijevih rim, Tomaž. Malo sem poskusila popraviti zadnjo prevedeno kitico ( da bi se rima bolje "ujela"):
Grmiček je že davno bil porezan
jaz pa ga včasih tiho objokujem
zdaj za oporo plotu je povezan,
jaz pa življenju daleč stran kljubujem.
LP, Lidija
V ALBUMU SPOMINA
Fantič mlad stoji pred grmičevjem,
Se nasmeh mu zliva preko lica;
Nepremično gleda tja v vejevje,
In takrat vzleti iz grma ptica.
Radovedno veje je odstrl,
Da je zažarel grm kakor zvezda,
In podobo bajno je uzrl:
Še par ptic je kukalo iz gnezda.
V albumu spomina takšna slika
Ni nič drugega kot srčna rana,
Ki človeka vselej se dotika,
Ko se vrne tja, kjer je zadana.
Listi álbuma so že zbledeli,
Ta podoba pa blesti srebrna:
S srečo dni, ki proč so odhiteli,
Z žalostjo, ker ni več tega grma.
Zdavnaj že najbrž so ga odnesli:
V plot vpleten odšteva zadnje ure,
Kakor jaz nezadovoljen z vesli
Brodim skoz življenjske avanture.
P. S. Naslov je V albumu, ne IZ albuma, to pa zato, ker se takšna besedna zveza logično pojavi tudi v sami pesmi (prevodu).
Kerstin
Se spomniš, kako so ptice gnezdile
na najinih blazinah iz gosjega perja,
v zbranosti umika in pozabe razodete?
Ko si se danes z obrazom obrnil proti meni,
me je prevzela posebno zaupna toplina.
Ko si se zamotal v preplet najinih prstov
na nogah, v obredu vzajemnega prebujanja,
si se mi zdel tako domače dober
kakor mamin kruh,
da sem poduhala tvojo skorjo,
okušala tvojo rosno sredico
in se z drobtinami prikupila
ostanku dneva.
V obotavljajočem krogu
polbudnega sna je naju
naplavilo v jutro.
Adagio
Sjećaš li se kako su gnijezdile ptice
na našim jastucima iz guščijeg perja,
razgolićene u leglu povlačenja i zaborava?
Kad si se danas s licem okrenuo prema meni
me je preplavila toplina povjerenja.
I kad si se omotao pletivom
naših nožnih prstiju,
u obrednom uzajamnom buđenju,
učinio si mi se tako domaćinski dobar
kao mamin kruh,
da sam morala pomirisati tvoju koru
i okusiti tvoju voljnu sredinu,
da se s mrvicama priljubim
ostatku dana.
U usporenom krugu
napola budnog sna
ulazimo u luku jutra.
Narobe svet/Andrejka/
V svoji torbici stanujem
ogledalo samo sebi
daljinec lastnih gibov
ključ do vrat
prostorov,
ki drugačni bi bili,
če bi torbo kdo okrog obrnil
in me stresel iz notranjosti.
Naopako okrenuti svijet
Stanujem u svojoj torbici,
ogledalo samoj sebi,
daljinski upravljač
vlastitih kretnji,
ključ do vrata
prostora,
što bi bili posve drugačiji
kad bi neko okrenuo torbicu
i istresao me iz unutrašnjosti.
Jesen
je kot ženska
v zreli lepoti.
Prihaja z mirnostjo in s toplino v očeh,
s sadovi sončnih dobrot v naročju.
Utrujeni roki
ji počivata v mehkobi vetra,
pozdravlja zapoznelo nabiralko medu
na zmedeni roži, ki jo je ohladila
jutranja rosa.
Zadnjič
hvaležno poljubi sonce, vedoč,
da je čas vročih podvigov mimo.
Svoj čar nosi neslišno,
neizogibno se stara tja proti zimi.
Sneg bo nežno zaprl vrata za njo.
OBRAZ JESENI - DODIR PROLAZNOSTI
Jesen je
kao zrela ženska ljepota.
Prilazi smirena, s toplinom u očima
i naručjem punim sočnih, sunčanih dobrota.
Umorne ruke
pruža mekoći vjetra,
maše zadnjoj skupljačici meda,
što se na začuđenom cvijetu,
ogleda u prehladnoj rosi.
Zahvalna
upija mlačne poljupce sunca, osjeća
da je šmugnulo vrijeme vrućih podviga.
Ogrnuta uvelim čarima
nečujno se okreće ka zimi.
Iza nje će snijeg nježno zatvoriti vrata.
POŠASTNI PLES /Adisa/
Ugaša me
s srepim pogledom
kalnih oči,
utiša
z volčjim tropom
besnih zveri,
zastruplja
s smrdečimi hlapi
pijanih noči.
Vitice
shirane duše
cefra,
krhke poganjke
sproti mendra.
Trga nitke
korenine
do boleče
praznine,
hladne votline
v breznu besa
pošastnega plesa.
JEZIVI PLES
Gasi me
svirepim pogledom
mutnih očiju,
utiša
s vučijom hordom
bijesnih zvijeri,
truje
smrdljivim hlapovima
pijanih večeri.
Trga lozice
iznemogle duše,
usput gnječi
krhke izdanke.
Čupa žilice
korijena,
do bola
praznine,
hladne šupljine
u jami bijesa
sati jezovitog plesa.
Je belka,
Kadilka,
Astenične telesne konstrukcije,
In srednje velike rasti.
Koža je bleda,
Na otip hladna in vlažna,
Vidne sluznice
Pa ustrezno prekrvavljene.
Zatrdlin v dojkah
Ne tipam,
Abdomen pa je
Ustrezno mehak
In neboleč.
Ekstremitete so
Brez vidnih edemov
In ostalih kožnih sprememb.
Lucidna,
Orientirana v prostoru,
Refleks zenic
Pa je ustrezen.
Navaja bolečine
V predelu srca
In v zatilju.
Je to ljubezen?
Bjelkinja
Bjelkinja,
pušač.
astenične tjelesne konstrukcije
i srednje visine.
Koža je blijeda,
pod prstima hladna i vlažna,
vidna sluznica
normalno prokrvavljena.
Ne opipavam
bule u dojkama,
abdomen je
zadovoljavajuće mekan,
i ne osjeća bolove.
Ekstremiteti su
bez vidljivih edema
i ostalih kožnih promjena.
Lucidna,
u prostoru orijentaciona,
refleksija zjenica
zadovoljavajuća.
Žali se na bolove
u predjelu srca
i zatiljku.
Je li to ljubav?
Tomaž, Kerstin,
Zelo čustveno sem prebral (in si kopiral) prevode moje pesmi. Ne misliti, da se vam "prilizujem", ker moram povedati: Oba sta izredno opravila nalogo - prava strokovnjaka. Posebej sem vesel, da vama je uspelo ohraniti bistvo, in vodilno nit pesmi do podrobnosti, obenem pa najti primerne besede v slovenščini. Res fantastično. Treba je vedeti, da prevod takoimenovane moderne poezije, ni niti približno zahteven, kot takšen prevod (upam da kolegi ne bodo užaljeni). Tukaj se potrjuje dejstvo, da bi prevajalci vedno morali biti pesniki. Recimo, prebral sem Jesenina (moj vzornik) od več prevajalcev in v časih bil zelo razočaran nad prevodi (bral sem v srbščini in slovenščini - Pavček je solidno prepesnil mnoge pesmi). Nekatere (v srp.) sem skušal po svoje prevesti in sem (bo ispadlo da se hvalim?) prepričan, da je ispadlo bolje kot pri nekaterih "znanih" prevajalcih, ki so tiskali pesmi v 5ooo izvodov!
Še enkrat se vama iskreno zahvaljujem. Seveda, če imata čas... Kar naprej...
Lep pozdrav,
MAKI
Maki, tudi tebi lep pozdrav in objemček.
Dobesedno: vse dlake na rokah so pokonci.
Kerstin
Ne vem, zakaj, ampak v hrvaščini mi še bolj strašljivo zveni, še bolj udarno, divje, pošastno, jezivo ... ma, mega!
Kerstin
Objem!
Ko so nas prijeli,
in se je usul plaz
zgražanja in stigem,
nas ni prizadelo.
Potihem smo zadrževali
smeh v spodnjih delih trebuha
in ustnice krivili navzdol.
Bilo nam je jasno,
da smo s takšnimi potenciali,
v tem svetu
obsojeni na uspeh.
Med družbeno koristnim delom
s kriplji,
smo se jim prijazno smehljali
in jih v mislih pošiljali
v pizdo mater.
Marsikaj družba lahko stori,
ne more pa nam preprečiti,
da bi imeli otroke,
ki bodo morda hoteli
božati mucke.
Na katera poglavja
iz sadističnih dnevnikov,
jih bo spominjal
njihov vreščeči jok?
Šut među oči
Kad su na uhvatili
i kad se je usuo plaz
zgražanja i stigmi,
nije nas pogodilo.
Ispotiha smo zadržavali
smijeh u donjem dijelu trbuha,
a usta smo potezali prema dole.
Bilo nam je jasno
da smo s takvim potencijalima,
u tom svijetu,
osuđeni na uspjeh.
Prijazno smo im se smješkali,
dok smo svu snagu upirali
u društveno korisne radove,
a u mislima ih pošiljali
u pičku materinu.
Društvo može štošta napraviti,
ali ne može nam spriječiti
da imamo djecu,
koja će možda htjeti
milovati mace.
Na koja poglavlja
iz sadističkih dnevnika
će ih podsjećati
njihov kričeći plač?
Možda bi bilo bolje
(Đavo će ga znati),
Da sam rodno polje
Sinu mogao dati
Umesto kompjutera.
Možda bi bilo bolje
Da sam se držao pluga
Moleći Boga da žito rodi.
Tada bih bar imao drûga
Koji mi konja vodi.
Možda bi bilo bolje
Da me seljačka muka bije,
Da imam sinova pet,
I da me nikada nije
Video beli svet.
MORDA BILO BI BOLJE
Morda bilo bi bolje
(vedi si ga zlomek),
Če bi rodno polje –
Namesto računalnika –
Sinu dal za domek.
Morda bilo bi bolje,
Da bi držal se pluga
In za pridelek molil.
S tem bi imel vsaj druga,
Ki bi mi konja vodil.
Morda bilo bi bolje
Da bi trpel med voli,
Imel sinov deset,
In da bi me nikoli
Ne videl beli svet.
* Pet sinov je postalo deset zaradi ritma. V prvi kitici sem zadnja dva verza obrnila, ker se mi zdi bolje, da se zadnji verz rima z enim od prej, da ne obvisi v zraku. Slednje bi priporočila tudi v izvirniku.
Kerstin
deklič fin;
kaj vse tvoja muza zmore:
z lahkoto po moji njivi "ore".
Hvala ti, zadovoljen sem s prevodom (sem kar pričakoval...). Tudi s tem, da bi imel sinov deset - nebi bilo slabo. Res sem vesel.
Lep pozdrav,
MAKI
In tako... Zamižim in... "bućnem u vodu". Ali plavam, ali se potapljam?
DEŽNE KAPLJE - WOLF
Dež pada, na nebu koprena siva,
Kaplja se za kapljo proti zemlji izliva.
Uprizarjajo svoj igrivi ples,
Kot da bi rekle – zdaj gre za res.
Kapelj ples človeku svoboda ponazarja.
Ko pa s padcem se na tla konča,
Na minljivost življenja opozarja,
Isti ples boš plesal ti od zibelke do grobarja
Mokre kaplje nagajivo se smejijo,
Ko z neba na rodno zemljo dol hitijo.
Da njihov padec ne bi bil zaman,
Rastlinam življenje dati si želijo.
Tako kot dežne kaplje, skozi življenje tudi mi hitimo,
Kaj koristnega ustvariti vedno si želimo.
Nekomu nekaj prej, nekomu drugemu kasneje
Stara znanka – sreča – se nasmeje.
Dež pa še kar pada, uživam v čarobnem prizoru.
Zdaj bi želel, da nisem tukaj, ampak na odmoru.
Pot skozi divjino, skozi moč narave, mirno poteka,
Ena kaplja, en kanček sreče na tem svetu za vsakega človeka.
KIŠNE KAPI
Kiša pada, na nebu koprena siva,
Nebrojeno kapi na zemlju se sliva.
U svom plesu živo se razigrale,
Kao da kažu: s nama nema šale.
Svojim plesom sliku slobode daju;
A kada kiša miris zemlje proba,
Na prolaznost života kapi podsećaju:
Tako plešemo od kolevke do groba.
Radosno su kapi doletele –
Dočekalo sve ih tlo je rodno.
One biljkama snagu dati žele –
Zato im padanje nije besplodno.
Poput kapljica kroz život žurimo –
Ostvariti šta korisno želimo.
Kad- tad sunce svakoga ogreje –
Poznanica sreća se nasmeje.
Kiša još pada – uživam u tom blagu.
Lepo bi bilo bez obaveza biti,
Skitati divljinom, srkati prirode snagu
I svakom kapljicom čoveku sreće doliti.
Poskušal sem ujeti bistvo brez dobesednega prevajanja, pa tudi skrajšati nekatere verze, ker so, po mojem, predolgi.
Pozdrav,
MAKI
:)))
Lidija
lepo je
ko me
polspečega
hraniš z dotiki
mehkih dlani
čudovito je
ko zgaran
nebrzdano zajemam
iz tvoje tople
in dišeče sklede
presladko je
ko se
zame
mediš
preden
utrujena
prepleteno zaspiva
IN A FEW WORDS
It's nice
When
Half asleep
I am fed with the touches
Of your soft palms
It's great
When drudged
I unbridledly sip
From your warm
And scented dish
It's so sweet
When you
Ripen
For me
Before
All weary
And interlaced
We fall asleep
Kerstin
PS. In zakaj „zelenaške“, a ne razbrazdane, ali pa izgrebane? Zato ker sem skozi pesem začutila goljufijo, oderuško prevaro, če se motim, Sigi, lahko popraviš :).
super je :) ja.
nekako tako je bilo mišljeno, čeprav vsakič ko berem pesem za nazaj, (je že stara), se mi zdi kot da sem želel nekaj drugega povedat...
hvala za prevod, sem počaščen, škoda, da sem tako pozno opazil. =/
Komentiranje je zaprto!