Hvala, mezopotamsky. V nadaljevanju je verzija v hrvaščini, zelo podobna tvoji, le s popravki posameznih "č" in "ć", ponekod besedne vrste, stila pisanja nisem spreminjala. Na posameznih mestih sem napisala še eno možnost, pa izberi tisto, ki se tebi, kot avtorju, zdi najboljša. Mislim, da je v srbščini zelo podobno, razen "ije" in "je" in še nekaterih detajlov, a najbolj točno ti lahko povedo tisti, ki pišejo v tem jeziku.
TANKOĆUTNOST
Sreo sam pjesnika. Njegove pjesme su mi se sviđale. Njegova TANKOĆUTNOST mi se sviđala. I iskrenost.
Pisao mi je. Da ispuni obećanje i pošalje dogovoreno. I da mi kaže kako je uživao u razgovoru sa mnom.
Čitali su pjesme. Doživljeno. Zanosno. Opet smo se sreli. Bio je ganut. (lahko tudi: dirnut) Iznenadio me njegov dolazak izdaleka. Ustrajao je u mojoj blizini. Tek tada sam postao pozoran. Bio je vrlo oprezan pri zavođenju, zato prije nisam opazio. (lahko tudi: primijetio)
Nisam dugo ostao u razgovoru s autorima, bilo mi je neugodno. I oprostili smo se nespretnim stiskom ruku. Koji nije značio ništa. Nisam smogao hrabrosti ukazati mu na njegovu zabludu. Bojao sam se (Plašio sam se) povrijediti ga.
Još se uvijek dopisujemo. ( I sad se dopisujemo; još se dopisujemo) Zapravo, ja mu odgovaram. I ljuti me što ne mogu ono što mi se baš kod njega sviđa. (mogoče: što ne mogu baš ono što mi se kod njega sviđa)
On danas opet sanja. A mene tamo nema.
Zatim uzdahnem, uvjeren da mi ni ovaj put neće uspjeti strpatii iskrenost u ovo neuko tijelo.
P.S. Za - "Oprostili smo se..." je mogoče v nadaljevanju namesto "koji nije značio ništa" bolje napisati "koji nije govorio ništa" ali "koji nije rekao ništa" (če želiš uporabiti dovršni glagol, kot v izvirniku).
Če bi se jaz odločila pevajati Milanovo TENKOČUTNOST bi tole bilo tako:
EMOTIVNOST
Sreo sam pesnika. Njegove pesme su mi se svidele. Njegova EMOTIVNOST mi se svidela. I iskrenost.
Pisao mi je. Da ispuni obećanje i pošalje dogovoreno. I da mi kaže kako je uživao u razgovoru sa mnom.
Čitali su pesme. Osećajno. Zanosno. Opet smo se sreli. Bio je ganut. Bio sam iznenađen da je došao izdaleka. Uporno je bio u mojoj blizini. Tek tada sam postao pažljiv. Bio je vrlo oprezan pri zavođenju, zato nisam pre primetio.
Nisam ostao dugo u razgovoru sa autorima, bilo mi je neprijatno. I pozdravili smo se nespretnim stiskom ruku. Koji nije ništa značio. Nisam imao hrabrosti ukazati mu na njegovu zabludu, bojao sam se da bi ga povredio.
Još uvek se dopisujemo. U stvari, ja mu odgovaram. I ljuti me da ne mogu to što mi se kod njega sviđa.
On danas opet sanja. A mene tamo nema.
Zatim uzdahnem, siguran da mi opet neće uspeti potisnuti iskrenost u ovo neuko telo.
Ja, je že tako, da so najboljši prevajalci ljudje, ki katerih materin jezik je tudi jezik prevoda. Vsak, ki se trudi prevajati v tuj jezik, pa naj se mu še ne vem kako zdi, da ga zares dobro obvlada, bo naredil napake, za katere še sam ne ve, da jih dela, v očeh "native speakerjev" pa so takoj spoznane.
S tem seveda ne želim napeljevati na to, naj prevajamo samo v svoj jezik, samo opomniti hočem, da se moramo zavedati svojih lukenj in pomanjkljivosti v znanju. Meni recimo še na misel ne pride, da bi prevajala kakšno zahtevnejšo stvar v hrvaški ali srbski jezik, čeprav oba dobro raumem in poznam nekatere skladenjske posebnosti. Ampak razumeti še ne pomeni tudi obvladati vse detajle! Rado se dogaja, da je potem prevod preveč dobeseden in besedne zveze v drugem jeziku zato zvenijo nenaravno.
nekaj je narobe z nebesi mi reče deklica in s prstom pokaže v nebo oblaki se krčijo in svet se manjša in stojiva sredi senc s papirnato vrečko svežega kruha ki topló diši
obstane v meni reka in pred začetkom spanja me sprašuje veter sončece, si umila zobe ah, ti zobje od zadnjega poljuba je minilo že toliko časa naplavljena poležavam na robovih mivke in se sprašujem ali še dišim ali še zadišim kot strok sladke vanilje
prst ponovno podrsne po levem zapestju prečka cesto izdela ovinke polzemske brazgotine
nekaj je resnično narobe z nebesi mi reče deklica in me pocuka za rokav Bog je razrezal tisti oblak in stojiva sredi senc s papirnato vrečko svežega kruha ki topló diši
v zgodbi samoizničenja goltam svoje prasledi krožim v njih s pomodrelo kožo in z lunino žensko na sprehodu metulj prereže popkovino danes sem še jutri nič več
ampak poglej, nebesa, tako narobe so mi ponovno reče in me pogleda ni sonca tam, kjer je bilo drevo
počepnem in se ji zazrem v velike rjave oči
ne skrbi v nosnicah sveta je vedno Ljubezen
Nešto je naopako s nebesima
nešto je naopako s nebesima kaže mi djevojčica i prstom upire u nebo oblaci se grče i svijet se smanjuje i stojimo sred sjena s papirnom vrećicom svježeg kruha što toplo miriše
u meni zastane rijeka i prije spavanja vjetar me pita sunašce, jesi li oprala zube ah, ti zubi od zadnjeg poljupca prošlo je već toliko vremena naplavljena ležim na rubovima sićušnog pijeska i pitam se da li još mirišem da li zamirišem kao mahuna slatke vanilije
prstom ponovo klizne po lijevom zapešću prijeđe cestu napravi krivine poluzemaljske brazgotine
uistinu, s nebesima je nešto naopako kaže mi djevojčica, cukajući me za rukav Bog je razrezao onaj oblak i stojimo sred sjena s papirnom vrećicom svježeg kruha što toplo miriše
u priči samouništenja gutam svoje pratragove kružim u njima šećući s pomodrjelom kožom i mjesečevom ženskom
leptir presiječe pupčanicu danas sam samo još sutra ništa više
ali vidi, nebesa, tako su izokrenuta ponovi i pogleda me nema sunca tamo, gdje je bilo drvo
čučnem i zagledam joj se u velike smeđe oči
ne brini, u nozdrvama svijeta uvijek je Ljubav
Prosim za pomoč pri prevodu tega počrtanega dela pesmi. Besedo prst lahko dojemam, kot prst ruke, ali pa kot humus, crnicu, zemlju. Žal, v hrvaščini se ne morem poigrati z nobeno besedo, ki bi imela ta dvojni pomen, tako da se moram odločit za enoplasnost tega dela teksta, kar je, seveda, v škodo izvirnika. Beseda polzemski mi ni jasna, in jo tudi ne najdem v SSKJ, iz konteksta pesmi, pa lahko sklepam, da gre za nekakšno le napol zemljsko brazgotino, hmmm, ne vem ... Mogoče bi ta del lahko prevedla tudi tako:
humus ponovo spuzne niz lijevo zapešće presječe cestu napravi krivine podzemne brazgotine
Hvaležna bom Sheebi in vsem ostalim za pomoč in namige, ker bi rada to pesem prevedla tako, kot si njena izjemnost zasluži.
Hvala, Jur! Popravila sem krrrrrčenje ;-)), kar se pa ostalega tiče, mislim, da sem z izbiro besed nekako bližje izvirniku: zapestje = zapešće, dio ruke iza pesti, iza šake; pocukati, večkrat potegniti = prodrmati, protresti (pocimati bi mogoče tudi šlo, toda meni ta izraz ni blizu), brazgotina = brazgotina, ali pa ožiljak, kar je popolnoma vseeno;
ampak tisto, kar mene najbolj zanima je to, ali je Sheeba imela v mislih prst, kot prst roke, ali pa prst, kot vrhnjo plast tal in tudi ne vem kaj pomeni beseda polzemske???
breza ojla, breza ... tu sem, joj, oprosti ... bom bolj pridna od sedaj naprej in bom večkrat pogledala tudi sem ;)
prst ponovno podrsne po levem zapestju prečka cesto izdela ovinke polzemske brazgotine
prst = prst roke, ki ga deklica podrsne po levem zapestju, prečka cesto in uspe ji izdelati ovinke brazgotine, ki je le napol zemeljska (brazgotina pripada temu in onemu svetu, skoraj ji je dovolila prehod na oni svet, a jo je vrnila nazaj, zato polzemska)
tako nekako, breza ;)
in hvala ti, res hvala za prevod ... hvala ti, ker so ti pesmi všeč ;)
uživaj v prevajanju še naprej in še enkrat oprosti, ker sem malo pozna z odgovorom ...
Hvala Lidija! Veliko pomeni pohvala od nekoga, ki tudi sam prevaja in ve, da včasih ne gre zlahka. Ti že obvladaš, jaz se še učim in vem, da dolga pot je pred mano, ampak po takšni poti z veseljem hodim. Lp
Hvala Miša, spet si me presenetila z zelo dobrim prevodom, PREVOD: Lea199: U kući uz potok avtor Miša res si me razveselila, tudi zato, ker sta mi hvaški in srbski jezik zelo ljuba.
Tvoje Hiše ob potoku so mi posebej lepe, čuti se v njih toplina, vsakdanje stvari, pa vendar tako drage, krasno jih opišeš. Zato tudi z veseljem prevedem. Res mi veliko pomeni, da ti je prevod všeč.
viđam te uglavnom uveče na hodniku kada stidljivo tražimo ključeve svako u svom džepu tišine kao da nas nema
oslonjen na štake samoće tresućim rukama konačno s` olakšanjem izuješ naporan odjek svojih koraka pre nego što uđeš u svoj stan
svetlost je ogrtač noći i smrt samo maska da se lakše sakriješ od ljudi
znam da ti je toplo u srcu kada rano ujutru u ptice potiskuješ nebo i kada ih posle polako sa najvećom pažnjom pustiš nazad u sebe od gde si ih i uzeo
i znam da si ti taj koji mi svako jutro uvek i ponovo vratiš pred vrata moju izgubljenu senku
uveče mi na noćnom ormariću pažljivo ostavljaš veštačke zube tišine i kosiš tamu koju si prethodnog dana posejao u svojim očima
iz njenih ljuski puniš svoj jastuk teskobe i samoćom prepariraš zidove svoje spavaće sobe
upravo onako kao što zamišljaš svoj mrtvački sanduk
sve je predigra smrti
Vertigo
Pozdravljeni,
Predvidevam kaj mi bo rekel avtor pesmi, zato me več zanima mnenje vas, ki prevajate. Res, da je prevod na hitro, ampak sem se na vso moč trudila, da ujamem še ta "stari" pesem.si. Hvala vnaprej. Lp