OAZA /Ninikotika/

Ležim pod odejo.
Slutim bližajoči se vihar.
Iz vetrne oaze bodo pridirjali kameleoni.
Spreminjajoč barvo mojega telesa
bodo v njem iskali sonca,
da bi dobili krila.
Nato se bodo zabubili na mojih laseh,
v katere je ovito moje presihajoče srce.
Vetrna oaza čaka.
A njih več ne bo nazaj.
Moje puščavsko telo jih bo posrkalo vase.
Željno novih barv jih bo pogoltnilo v vlažno globino mojega popka.
Nenasitno jih bodo požirale vse pore mojega telesa,
dokler se ne bodo zamašile
in povzročile peščeni vihar pod mojo odejo.


OAZA

Ležim pod pokrivačem.
Slutim, oluja se približava.
Iz vjetrovite oaze će dojuriti kameleoni.
Mijenjat će mi boju tijela
tražeći u njemu sunce
da okrilate.
A onda će se zakukuljiti u mojoj kosi
koja mi ovija presušujuće srce.
Vjetrovita oaza će ih čekati,
ali oni se neće vratiti.
U sebe će ih posrkati moje pustinjsko tijelo.
Željno novih boja progutat će ih u vlažnu dubinu pupka,
nezasitno će ih proždirati svakom svojom porom
sve dok se ne začepe
i pokrenu pješčanu oluju pod mojim pokrivačem.

Breza res si mojstrica, hvala za vse te prevode.


Silva

Hvala, Silva, trudim se ...
breza

KAMNI /Ana Porenta/

Prvi kamen
se v blatu utaplja,
s poplavo na obrežju temni
in sanja o vodi, ki ga krogli.

Drugi kamen,
odrezan od skale,
odmeva od sten,
preskakuje prepade,
drevesa, grmovje, zeli.
V drobirju, poraščen z mahom, preži.

Tretji kamen se vzpenja iz tal.
V zapajčevinene oči
ga drezajo rogovile.
Ko jih zglodajo črvi,
se mu pogled zbistri.

Četrti kamen
je v človeški ograji vogelni.
Prisluškuje spotikam, spominom, spoznanju,
šepeče v otroškem kričanju,
zasleduje omahovanja na križpotju.
Momlja, ko se znoči.

Peti kamen
se greje s kačjimi svitki.
Rahlo drhti,
kot voda pod mrestom.
Na sončni strani,
v ogradi z ovčicami.
Ta vedno molči.

Šesti kamen
skriva v sebi
zmajev odtis.
Visoko v bregu
se sklanja čez previs.
Ko strela vanj sikne,
na nebu vznikne goreči obris.

Sedmi kamen,
ga težkam na dlani.
Do kosti.
Dokler ne zažari
v beli barvi, posut z luknjicami.
Se k dežju pripravlja.
Skrij me, kamen, skrij.


KAMENOVI

Prvi kamen
guši se u blatu,
s poplavom na obali tamni
i sanja o vodi, što ga obli.

Drugi kamen
odrezan od gromade
odjekuje od stijene,
preskače provalije,
drveće, grmlje i zelen.
U šljunku, obrastao mahovinom, vreba.

Treći kamen uspinje se iz tla.
Rašljasta grana bocka paučinu
koja mu prekriva oči.
Kad se raspadne u crvotočini
pogled mu se razbistri.

Četvrti kamen
je u uglu ljudske ograde.
Prisluškuje spoticanju, sjećanju, spoznaji,
šapuće u dječjem kričanju,
slijedi oklijevanju na križištu.
Mumlja, kad se smrači.


Peti kamen
grije se zmijskim klupčićima.
Na sunčanoj strani,
u ogradi s ovčicama.
Lagano podrhtava,
kao voda ispod mrijesta.
Taj uvijek šuti.

Šesti kamen
u sebi skriva
zmajev otisak.
Visoko u brijegu
se naginje preko litica.
Kad munja u njega sikne
plamteći obris na nebu nikne.

Sedmi kamen
na dlanu vagam.
Do kosti.
Dok ne zažari
u bjelini posutoj rupicama.
Na kišu se sprema.
Sakrij me, kamenu, sakrij.



INSTANT POEZIJA

Izdolbene sredice pesmi posuješ
s pretežno neškodljivimi občutji,
ki trzajo samo na površini.
Na zloge prelomiš rime,
vmešaš slinasti sleng in bobnajoče zmerljivke.
Ožameš formo do nerazpoznavnosti
in ker ti manjka še par besed,
jih citiraš. Odlomek naj bo znan in srčen.
To ponudiš v izpraznjeni metaforični lupinici.


INSTANT POEZIJA

Izdubljenu sredinu pjesme pospeš
s pretežno neškodljivim osjećajima,
koji trzaju samo na površini.
Na slogove izlomiš rime,
pomiješaš sluzavi sleng i bubnjajuće zamjerke.
Iscijediš formu do neprepoznatljivosti
i jer ti manjka još par riječi
citiraš ih. Odlomak neka bude poznat i srčan.
To serviraš u ispražnjenoj metaforičkoj ljuskici.



Na površju

Trave so zažgane od slane.
Peteršilj visi kot zelenkasta cunja
čez grudice zmrznjene prežvečene zemlje,
ki jo je izpljunil deževnik,
ko je še bil.
Vsak moj atom bi rad prodrl globlje.
Tik preden zmezim s površja,
me zareže v nosnice,
mi presvetli zenice,
zavibrira bobniče
in se po slušnem živcu
nezmotljivo vpiše vame:
“Z lahkoto lahko dihaš
samo na površju!”


Na površini

Trave su spaljene od mraza.
Peršin visi kao zelenkasta krpa
preko grudica smrznute, prožvakane zemlje
koju je ispljunula kišna glista
dok je još bila.
Svaki moj atom bi htio prodrijeti dublje.
Tren prije nego što skliznem s površine
zareže me u nosnice,
prosvijetli mi zjenice
zavibrira bubnjiće
i po slušnom živcu
se sa sigurnošću u mene upiše:
„S lakoćom se samo na površini diše!“



Nočem biti

nočem biti vulkan
delujoč na narobno stran
da se vse sesipa navznoter
in sem
prenažrta besed
ki padajo vame skozi luknjice
in lezejo skozi vdolbine
ki pronicajo skozi ovale pustote
bruhnila bom
v loku
rjoveče izpljunila
balast
ki me zasipa
z apnenčastimi skladi
do mehkega vročega
jedrca
cvrk


Ne želim biti

ne želim biti vulkan
koji izbija na pogrešnoj strani
i sve sasipa unutra
prezasitila sam se riječi
što kroz sitne rupice padaju u mene
i pužu udubinama
prodirući kroz ovale pustoši
povratit ću u luku
urličući ispljunuti
balast
što me zatrpava
vapnenastim naslagama
do mekog vrelog
jedra
cvrk


***

Svetilka brli iz kostanja.

Na klopici nasproti tebe
ptice križajo govorice.

Med počiva v lipah.

S primorske strani iz vrb dolgolask
z vetrom drsi mir.

Utihnejo vsi jeziki.

Le še glasba.

Žuborenje sveta.



***

Svjetiljka žmirka kroz kesten.

Na klupici nasuprot tebe
ptice cvrkutom prepliću žamor.

U lipama odmara med.

Niz dugokose vrbe
s primorskim vjetrom
klizi mir.

Utihnu svi jezici.

Ostane glazba.

Žubor svijeta.

Pozdravljena Breza,

Upam, da mi ne boš zamerila ampak me zanima, če so Kamenovi ali Kameni?
Mogoče preveč vpliva moj maternji jezik pri branju prevoda?
Lp

Vertigo

Breza, nenadkriljiva si. Si kot brv, po kateri prideš lahkotno čez breg in na drugi strani dihaš, kot bi bil doma. Tvoja dvojna jezičnost je pravi zaklad! Hvala ti.
Lp, Ana

Hvala, Ana, za ta poetični komentar :-))!

Vertigo, v hrvaščini je kameni pridjev, recimo kameni kip, kameni ugalj...

HJP pravi:
kamen N jed. = kamenovi N množine = kamenje zb. množine

in čeprav tudi meni ni najbolj blizu ta izraz, je pa očitno pravilen.

Hvala za branje.
Lep pozdrav!

breza

Prevod je super. Breza, hvala ti.

Breza,
Hvala za razlago.
Z veseljem berem prav vse tvoje prevode.
Lp

Vertigo

Neimar avtor Vertigo

Neimar

Od svetlosti sam sagradila most
među nama
od jedne do druge obale
naših srca
nad uskim i plitkim koritom
mojih htenja

Ti nisi video
kako sam nad vodom hodala
i kako me je nebo dodirnulo

Ni danas ne znaš
kako majstorski sam te sakrila
kao što se krije Sunce u zimskom danu

Nisi osetio ni kada sam te razbila
i kada si poput pene
nestao iz uspomene


Neimar

Iz svetlobe sem zgradila most
med nami
od ene do druge obale
najinih src
čez osko in plitvo korito
mojih želj

Ti nisi videl
kako sem čez vodo hodila
in kako me nebo dotaknilo

Tudi danes ne veš
kako mojstrsko sem te skrila
kot se skriva Sonce v zimskem dnevu

Niti čutil nisi, ko sem te zlomila
in ko si kot pena
izginil iz spominov


Lahko tudi "sami sebe" prevajamo!?
Bi prosila za mnenje/a glede prevoda.
Lp

Vertigo

Vertigo, lep pozdrav. Seveda lahko prevajaš lastne pesmi, le kdo ti lahko to prepreči? :)
Glede konkretnega prevoda pa takole. Prevajaš preveč dobesedno in prevečkrat se podrediš sintaksi jezika originala, ki je tvoj materni jezik. To se dogaja mnogim, seveda takrat, ko avtor ni čisto popolnoma doma izražanju v slovenskem jeziku. Prav zato je ponavadi rezultat prevajanja pesem, ki je za kakšno stopnjo slabša od originala.


Pesem bi postavila tako:

(Neimar???)

Med naju
sem iz svetlobe postavila most;
z ene na drugo obalo
najinih src,
čez ozko in plitvo korito
mojih željá.

Nisi videl,
kako sem hodila nad vodo
in kako se me je nebo dotaknilo.

Tudi danes ne veš,
kako mojstrsko sem te skrila,
kot se skriva Sonce v zimskem dnevu.

Niti čutil nisi, ko sem te zlomila (razbila ???)
in si kot pena
izginil iz spominov.



in še nekaj. Uporaba ločil je pomembna. Odločiti se moraš, ali jih boš uporabljala dosledno, ali pa jih boš ukinila, tega se moraš potem držati skozi celo pesem. Pri tej pesmi je tok pripovedi naraven, zato se mi zdijo ločila potrebna.

Mimogrede, kaj je NEIMAR? Si prav razlagam- Brezimni (človek brez imena)?
ali predel, predmestje Beograda?

LP, LIdija

Lucija, hvala za prevod 011. Mi je všeč, da se kakšen moj umotvor znajde tudi v anglo (pre)obleki :-)

Lidija, neimar pomeni gratidelj, v širšem pomenu. Osebno bi za naslov te pesmi izbrala Gradnik.

Lp, breza

Poetu na pot (Gregor Grešak)

Če te bo nekje sredi poti prevzel tisti čuden občutek večnosti,
občutek, da si pravzaprav že vse življenje na cilju
in se ti bo v sanjah prikazal nasmejan zavaljen obritoglavi menih
(ki si mu že sedaj nekoliko podoben)
in se boš odločil preostanek svojega življenja prebiti v oranžnih rjuhah,
recitirajoč Om Mani Padme Hum pred in po obedih tsampe
in poganjajoč molilne mlinčke na sprehodih okoli samostana,
se v svojih meditacijah kdaj spomni na nas, živeče
v močvari iluzij in navideznih problemov
in nas blagoslovi s trenutkom miru,
ki ga bomo v jutranjem navdihu,
še polni sanj o oddaljeni gorati deželi
preoblikovali
v pesem.


Poetu za put

Ako te negdje sred puta preuzme onaj čudni osjećaj vječnosti,
osjećaj, da si zapravo već cijeli život na cilju,
ako ti se u snovima prikaže nasmijani, debeli, ćelavi monah
(kojem si već sada donekle sličan)
i ako se odlučiš ostatak svoga života provesti u narančastim plahtama
recitirajući Om Mani Padme Hum prije i poslije objeda tsampe
i šećući se oko samostana vrtjeti molitvene kotače
pomisli pokatkad u svojim meditacijama i na nas, koji živimo
u močvari iluzija i prividnih problema
i blagoslovi nas trenutkom mira,
koji ćemo u jutarnjem ushitu,
još pod utiskom snova o udaljenoj gorovitoj zemlji,
preoblikovati
u pjesmu.

Ne vem zakaj sem, ob prevajanju te tvoje pesmi, ves čas pred očmi imela Danija :-)).

Lp, breza

NEIMAR - ok, aha, graditelj! zanimivo je spoznati (zame) čisto nove besede, to zares prvič slišim in zelo me zanima njena etimologija (izvor). Ve kdo, kje ima ta beseda korenine, kako je nastala?


V Slovenščini je gotovo ni, tako, da bi jo dala v naslov prevoda samo, če je mišljena kot predel Beograda.
Vertigo, v kakšnem smislu si jo ti uporabila?


Breza, ja, zanimivo - Gradník. V slovenskem jeziku zelo redko uporabljena beseda za graditelja. Bolj jo najbrž poznajo računalničarji : spletni gradnik (sigi? Gregor?)


LP, lidija

Pozdravljena Lidija,

Najprej hvala za odziv in tvoje mnenje. To pa je drugič, da sem sploh upala kaj lastnega prevajati. Veliko lažje je iz slovenščine v maternji jezik.
Beseda neimar je uporabljena v naslovu in z njo sem označila osebo ki je zgradila most iz svetlobe, se pravi da je gradnik, mogoče ta prava s katero bi prevedli tisto besedo katero jaz poznam največ iz epskih pesmi o znamenitom gradbeniku Radetu Boroviću ( v pesmah znan kot Rade Neimar, ki je zgradil samostan Ljubostinja; enega od najpomembnejših spomenikov t.i. moravske šole).

O besedi neimar sem edino tole našla na spletu, saj tebi ne bo problem da razumeš kaj piše.
U pitanju je balkanski turcizam arapskog porekla (mimar); arapsku reč (mi'mar) preuzeli su Turci, a potom je prihvaćena u srpskom, zabeležena kao »majmar, majmor, meimar, naimar, neimar u značenju graditelj, arhitekta.”

Tudi del Beograda, oz. del občine Vračar se imenuje Neimar, kar je po mojem mnenju ena od najlepših občin, ki jih ta grad ima.

Breza, hvala za pomoč.
Lep pozdrav obema

Vertigo

Vertigo, super! Najlepša hvala za pojasnilo izvora besede, balkanski turcizem torej!

LP, Lidija

Breza, hvala za prevod, šele sedaj sem ga opazil, ker ne spremljam redno prevajalske delavnice. Super je!
Verjetno si imela Danija pred očmi, ko si to prevajala zato, ker sem ga imel jaz, ko sem pisal. Pesem je namreč začela nastajati kot komentar na njegovo objavo na FB, da se odpravlja v Nepal. Med tem, ko sem ta komentar - ki naj bi bil šaljiv - pisal, sem ugotovil, da nastaja pesem in potem sem se prepustil domišljiji in nastalo je, kar je.
Še enkrat hvala! Zelo sem vesel tvojih prevodov.

Maja je voljela avione avtor Provincijalka

Maja je voljela avione

Maja je voljela avione
Nisu bila teška čekanja
svaki dan u isto vrijeme
Čekala je.
Nikada nije došao .
Nije znala da su karte skupe,
sjedišta stisnuta.
Oni koji najviše trebaju doći
nikada ne dolaze.
Pratila je njihove petlje
kratkotrajnih susreta.
Sada zna:
Avioni su metalne ptice
što pojele su šarene ljude
koji ne znaju engleski.


Maja je ljubila letala

Maja je ljubila letala.
Ni ji bilo težko čakati,
vsak dan ob istem času.

Čakala je.

Nikoli ni prišel.

Ni vedela, da so karte drage,
sedeži utesnjeni.

Tisti, ki bi nujno morali priti,
nikoli ne pridejo.

Spremljala je njihove zaplete
kratkotrajnih srečanj.

Sedaj ve:
Letala so kovinske ptice.
Pojedle barvite ljudi,
ki ne govorijo angleško.

Još jedno Majino presvlačenje avtor Provincijalka

Još jedno Majino presvlačenje

Pred ogledalom presvlačenje
odbacivanje forme.
Povremeno.
Dobro dozirano,
polagano skidanje.
Golotinja (sve) prodaje
ali ne i ova nagost.
Nelagoda ljepote tijela.
To je ništa, tek ličijev oklop
treba ići dalje.
Doći do oduševljenja i strahova,
do inspirativnog
ljubičastog plavetnila.
Naći srčiku sebe,
dati ju drugima
zaboraviti se.
Pred ogledalom haljina
bez tereta sjećanja,
ni zaborava više nema
Maja odjeva još jedan početak.


Še eno Majino preoblačenje

Preoblačenje pred ogledalom
odstranitev forme. ? morda Občasna odstranitev navade/vkalupljenega ?
Občasno.
Dobro dozirano
počasno slačenje.
Golota vse prodaja, . tu mi tudi ni najbolj jasno
vendar ta nagost ne.
Nelagodje lepote telesa.
To je nič, le ličijev oklop, - tu sem malo v temi:)
treba je dalje/dlje
priti do navdušenja in strahov,
do navdihnjene
vijoličaste modrine.
Najti srčiko sebe,
dati jo drugim,
pozabiti se.
Pred ogledalom obleka
brez bremena spomina,
niti pozabljenja/pozabe ? ni več.
Maja oblači še en začetek.