Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 70409 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Biti ali imeti avtor Miroslav Tičar
Biti ali imeti
Kolo skozi žitna polja striže
in pelje, daleč pelje.
Pod poveznjenim klobukom
nekdo misli kot pšenico melje.
Mi je ostati,
mi je oditi,
mi je soditi,
ali mi je ljubiti.
Pokrajina navkreber sili
in noga se upira klancu,
še veter ni prijatelj mili,
čelo mu želi odkriti soncu.
Naj grem do konca,
naj grem do sonca,
naj se obrnem
in tiho vrnem.
=====================
Biti ili imati
Bicikl kroz žitna polja brije
i vozi, vozi daleko.
Pod izvrnutim šeširom
misli kao pšenicu melje netko.
Da li ostati,
ili otići,
moram li suditi,
il' trebam ljubiti.
Krajolik nagore vije
a noga se brani uzbrdice,
prijatelj mili ni vjetar nije,
suncu ga otkriva čelomice.
Hoću li poći do kraja,
ili ću ići do raja,
ili se okrenuti
i tiho se vrnuti.
Zate živim
V mesečino zapisan pogled
droben utrinek s poti
utrne se magična sled
še preden moj angel zaspi.
Ko v transu neznanem hitim
med breze in srne s poljane
zataknjen v času se zdim
prebujam mežikave vrane.
Ko črno in rdeče med prsti držim
in mi črke kapljajo na rane
v belo zavijem ta med bolečin
zasanjan poslušam cigane.
Zeleno hrepenenje bo preraslo okop
in posadilo teloh med kotanje
takrat se odpravim na tisto pot
iskat svoje barvaste sanje.
============================
Za tebe živim
U mjesečinu pogled zapisan
malena iskrica s puta
i bljesnu trag magičan
dok mi anđeo ka snovima luta.
Kad u transu neznanom žurim
među breze i srne s poljane
kao da zaglavljen u vremenu
budim žmirkave vrane.
Kad crno i crveno među prstima držim
pa mi slova kapaju na rane
u bijelo zamotavam medovinu bola
zamišljen slušam cigane.
Zelena čežnja prerast će grudobran
i kukurijek među vrtače posaditi
onda ću krenuti onim putem
boje svojih snova potražiti.
ZGUBLJENO V POGREŠANJU
Zgubljeno je v pogrešanje
kar odšlo je v zeleni zapik
med vijoličaste niti pozabe
med sence zarisan umik.
Poklopil sem vlažni subjekt strmenja
označil črno bele meje hotenja
in zadrgnil tvoj škrlatni dotik -
danes sem utišal svoj krik.
A včasih me odplakne melanholija dreves
in takrat se po mladi bukvi vzpnem do nebes
tam gori prikrijem globino prepada
ki zija med tukaj in čez.
======================================
IZGUBLJENO U NEDOSAJANJU
Izgubljeno je u nedostajanju
sve što je zelenom svršetku zapisano
među ljubičaste niti zaborava
među sjenke bijega zacrtano.
Poklopio sam vlažni subjekt zaprepaštenja
označio crno bijele granice htjenja
i zakopčao u tvoj grimizni tik -
danas sam utišao i svoj krik.
Al' ponekad me zapljusne melankolija drveća
pa se tada po mladoj bukvi popnem do neba
i tamo gore prikrijem dubinu ponora
koji između tu i tamo vreba.
Utrinek pomladi
Nežna zelena se je čez polje,
čez gozd razlila.
Vase je vsrkala kapljice rose,
v sonce se je zaljubila.
Ko s koraki samosti
vpijam to lepoto;
sem lahek, lebdeč
med mehkobo neba in zemlje trdoto.
Od pesmi gozdnih ptic
vibrirajo strune v meni;
od brenčanja čebel
medi regrat rumeni.
Ko se najdem v lista trepetu,
Se raztopim kot sneg
Aprila.
==================================
Iskrica proljeća
Nježna se zelena preko polja,
preko šume razlila.
U sebe je usrkala kapljice rose,
u sunce se zaljubila.
Kad koracima samoće
tu ljepotu pijem;
lagan sam, među mekoćom neba
i tvrdoćom zemlje bdijem.
U meni trepere strune
od pjesme šumskih ptičica;
maslačak žuti medovinu stvara
iz zuja pčelinjih nožica.
Kad sam se nađem u trepetu krila,
rastapam se kao snijeg
aprila.
če želiš še kakšen prevod za Inđijo
mi pošlji pesmi. Te zgoraj sem izbral
sam iz objavljenih na portalu.
lp
JUR
v zraku migotajo
ognjeni kodri prahu
globoko
pod križiščem svetlob
buči reka
na stezi razbrazdanih misli
zdrsne negotov korak
prepoteno telo
z golimi prsti
grabi pepel
usoda stopi z neba
prihaja z gotovim korakom
zagledana
v uokvirjena
zrcala duš
Proročanstvo
u zraku titraju
ognjene lokne praha
duboko
pod raskršćem svjetlosti
huči rijeka
na stazi izbrazdanih misli
spuzne nesigurni korak
preznojeno tijelo
golim prstima
grabi pepeo
sudbina zakorači s neba
prilazi sigurnim korakom
zagledana
u uokvirena
zrcala duša
Izjemna pesem, Lea, čestitam!
Lp, breza
k mlaki sveč
povešam pogled
in se uglašujem
na podivjane zvonove strahu
rad bi izvohal tvoje čebljanje
med razcvetelimi sirenami
in modrimi lučmi
na razritih poteh reševalcev
pobiram tvoje risbice
berač sem
s tresočo roko kirurga
skušam odkleniti
rit tega sveta
toda preostajajo mi le hrome besede
s katerimi brkljam
po zlomih in šivih
medtem ko ti
s povečano naklado
otroškega obraza
razprtih ust bolščiš vame
gola
nepremična
v fotelju
te pesmi
Mala smrt
U lokvu svijeća
spuštam pogled
usuglašavam se
s podivljalim zvonjenjem straha
volio bih islijediti tvoje cvrkutanje
među rascvjetanim sirenama
i plavim svjetlima
po izrovanim putovima hitne pomoći
kupim tvoje crteže
prosjak sam
s dršćućom rukom kirurga
pokušavam otključati
stražnjicu ovog svijeta
ali preostaju mi samo hrome riječi
kojim škrabam
po lomovima i šavovima
dok ti
s povećanom nakladom
dječjeg lica
rastvorenih usta buljiš u mene
gola
nepomična
u fotelji
ove pjesme
Hvala za čestitke.
Lp, Lea
LP Miša
Lep dan ti želim!
breza
lp
dežuje
noč je živosrebrna
tvoja koža je mehka
kot prezrel trenutek
besede so razmaknile
svoje medprostore
da lahko prisedeš
povej mi
s čim naj odprem
vakuumirane sence
na podstrešju
mojih pesmi
Munjovod za dvoje
kiši
tvoja koža je mekana
kao prezreli trenutak
riječi su razmaknule
svoje međuprostore
da možeš sjesti
reci mi
čime bih otvorio
vakuumske sjene
u potkrovlju
mojih pjesama.
Legy, ali bi lahko ta zadnji verz prevedla v ednino:
u potkrovlju
moje pjesme???
Lepše se bere, bistva pa ne spremeni.
Lp, breza
Lp, Legy
Ali je "u potkrovlju mojih pjesmi" pesniško in se ti je zdelo bolje? Ker sicer mislim da je "u potkrovlju mojih pjesama".
Sorry, lahko samo občudujem tvoje prevode in vsak komentar je zato, ker me resnično zanima tvoja razlaga in se učim.
Hvala in LP!
Miša
Lep pozdrav,
breza
Nosači cvjetnih prahova
Proljetne kiše spiraju
stare tragove.
Nosači cvjetnih prahova
napuštaju oplođene barke.
Nebom kruži galeb.
Raspojasan i slobodan
tješi isparavajuće suze
iz valovitih uvijanja mora.
Mašem iz oplođene barke
davnim dozivanjem majke
toplim mirisima
jutarnje bijele kave
prepečenog kruha
svježe mućenih jaja sa šećerom
i onim: jedna žlica tebi
jedna bratu, pa opet tebi
pa bratu…
Zatečena zaostajem
u žarećoj krvi prstnih jagodica
u neznanoj proizvodnji misli
s nečitljivim odgovorima
koji nas kao starce uspavljuju
i u barkama oplođenih cvjetova
uvijek ponovo rađaju.
Nosilci cvetnih prahov/cvetnega prahu
Spomladanske nevihte izpirajo/spirajo?
obledele sledi.
Nosilci cvetnih prahov/cvetnega prahu
zapuščajo oplojene barke.
Na nebu kroži galeb.
Razposajen in svoboden
tolaži izpuhtevajoče solze
iz valovitih krivin morja.
Z oplojene barke pomaham davnim klicem
matere,
toplemu vonju jutranje kave,
prepečenem kruhu, sveže umešanim jajcem s sladkorjem.
In tistim: ena žlica tebi, ena bratu, pa spet tebi, bratu ..
Zalotena zaosstanem v žareči krvi prstnih jagodic,
v nejasnih mislih z obledelimi odgovori,
ki nas kot starce uspavajo in v barkah
oplojenih cvetov vedno znova porajajo.
Prevedla sem le po občutku, nisem tako dober poznavalec hrvaškega jezika, da ne bi kje sfalila, a vendar, poskusila sem pač, to ni vzeti za "zločin nad pesmijo":))).
lp, ajda
Nikako ni "zločin nad pesmijo", pa tudi ne nad prevodom. Dobro ti gre. Verjetno se bo oglasila breza, in podala svoje mnenje...
Malo me zbega prvi verz: proljetne kiše spiraju > poletne nevihte odplavljajo;
vem, da se v prevodu marsikaj "prilagodi", pa vendar - proleće je pomlad, poletle pa ljeto. Ne vem, si nalašč spremenila letne čase?
Lep pozdrav,
Maki
lp, ajda
:)
Spomladanske nevihte bi bilo še primerneje-
pa odplavljati sledove se mi zdi nekaj čisto drugega kot spirati jih (odplavljati je nekaj katastrofalnega, spirati je pa bolj nežno ... s tem precej spremeniš original, se mi zdi ...)
izpuhtele solze - izpuhtevajoče solze (v originali pesmi ima avtorica nedovršnik, solze, ki še vedno izpuhtevajo - torej se jih po logiki še da tolažiti - tvoje pa so izpuhtele, jih ni več - torej jih bi bilo brezpredmetno tešiti, tolažiti.)
v drugi kitici si izpustila cel prvi bistven verz:
" z oplojene barke maham"
( ... davnim klicem matere (množina) ...)
in v tretji
"Zalotena zaostanem"
...
in še: brez vejice tukaj -
ki nas kot starce uspavajo in v barkah
oplojenih cvetov
vedno znova porajajo.
LP, Lidija
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!