Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 70411 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
(avtorica Vida)
Proljetne kiše spiraju
stare tragove.
Nosači cvjetnih prahova
napuštaju oplođene barke.
Nebom kruži galeb.
Raspojasan i slobodan
tješi isparavajuće suze
iz valovitih uvijanja mora.
Mašem iz oplođene barke
davnim dozivanjem majke
toplim mirisima
jutarnje bijele kave
prepečenog kruha
svježe mućenih jaja sa šećerom
i onim: jedna žlica tebi
jedna bratu, pa opet tebi
pa bratu…
Zatečena zaostajem
u žarećoj krvi prstnih jagodica
u neznanoj proizvodnji misli
s nečitljivim odgovorima
koji nas kao starce uspavljuju
i u barkama oplođenih cvjetova
uvijek ponovo rađaju.
Nosilci cvetnih prahov/cvetnega prahu
Spomladanske nevihte izpirajo/spirajo?
obledele sledi.
Nosilci cvetnih prahov/cvetnega prahu
zapuščajo oplojene barke.
Na nebu kroži galeb.
Razposajen in svoboden
tolaži izpuhtevajoče solze
iz valovitih krivin morja.
Z oplojene barke maham davnim klicem
matere,
toplemu vonju jutranje kave,
prepečenem kruhu, sveže umešanim jajcem s sladkorjem.
In tistim: ena žlica tebi, ena bratu, pa spet tebi, bratu ..
Zalotena zaostanem v žareči krvi prstnih jagodic,
v nejasnih mislih z obledelimi odgovori,
ki nas kot starce uspavajo in v barkah
oplojenih cvetov vedno znova porajajo.
(Nekoliko puta sam ti pisala komentar i svaki put ga je slab signal na Pagu progutao - zato neću dužiti - možda sada prođe...?)
lp, vida
Lp, Ana
Sem zbrisala prejšnjo objavo in na novo objavila, mislim, da bo zdaj vse OK.
Hvala Ana.
lp, ajda
Zadnji kriki poletja
iščejo skromna zavetja
v razburjenem rožmarinu,
v spokojni sivki,
v presihajoči mivki
na razžarjenem balkonu,
v obtolčeni gluhi školjki,
v brezkraki morski zvezdi,
v drobnih zaprašenih spominih
razvrščenih po policah,
v porumenelih jadrih na kartici,
ki sva si jo poslala leta nazaj,
v prazni steklenici oljčnega olja,
v poslednji konzervi tune,
ki sva jo pravkar odprla,
kamor namakava vsak svojo skorjo.
Začutim solni cvet v tvojih očeh
in te pobožam z drhtečo roko.
Zadnji krici ljeta
Zadnji krici ljeta
traže skromna skloništa
u uznemirenom ružmarinu,
u spokojnoj lavandi,
u presušujućem sipkom pijesku
na užarenom balkonu,
u okrnjenoj gluhoj školjci,
u bezkrakoj morskoj zvijezdi,
u sićušnim zaprašenim uspomenama
poredanim po policama,
u požutjelim jedrima na razglednici
koju smo jedno drugom davno poslali,
u praznoj boci maslinovog ulja,
u posljednjoj konzervi tune
koju smo upravo otvorili
i umačemo svako svoju koru.
Osjetim slani cvijet u tvojim očima
i pomilujem te drhtavom rukom.
SOMRAČJE
Iznenada si zalučal
polne pesti črnih metuljev
v prepade mojega obraza,
da so zmračili
sinjino nad nama.
V spirali bolečine
sem v tvojih jeklenih zrcalih
zaznal le lastno senco,
ki se je preobražala
v neskončno ničlo.
Medtem si prignal
neukročeno čredo belih konjev,
ki so me v grotesknem plesu
poteptali do konca.
Sumrak
U provaliju mog lica
iznenada si bacio
pune šake crnih leptira
koji su zamračili svijetlu
plavet iznad nas.
U spirali bola
opazio sam u tvojim čeličnim zrcalima
samo svoju vlastitu sjenu
što se preobražavala
u beskrajno ništa.
U međuvremenu si dotjerao
neukrotivo krdo bijelih konja,
što su me u grotesknom plesu
zgazili do kraja.
ta pesem bo vedra
naj stane kar hoče
vesela in srečna
vsem naj bo všečna
čeprav v sebi joče
ta pesem bo vedra
brez kančka tesnobe
brez žalostne rime
in zmrznjene zime
brez metrike grobe
ta pesem bo vedra
naj stane kar hoče
vesel bom in srečen
danes bom veder
čeprav nisem večen
in misli so vroče
kot zdelani sveder
ta pesem bo vedra
čeprav ni več zime
in tistih dlani
ki so božale rime
in moje kodre
čez tvoje oči
do večnosti modre
kot morje brez plime
kot trava brez sodre
ta pesem bo vedra
čeprav te več ni
Legy
Vedra pesma
Ova pesma će biti vedra
neka košta koliko hoće
vesela i srećna
neka se svima sviđa
iako u sebi plače
ova pesma će biti vedra
bez trunke teskobe
bez žalosne rime
i smrznute zime
bez metrike grube
ova će pesma biti vedra
neka košta koliko hoće
veseo i srećan biću
danas ću biti vedar
iako nisam večan
i misli su mi vruće
kao slomljeni vijak
ova će pesma biti vredra
iako nema više zime
i dlanova koji su
mazili rime
i moje uvojke
preko tvojih očiju
do plave večnosti
kao more bez plime
kao trava bez krupe
ova će pesma biti vedra
iako te više nema
Vertigo
Upam, da boš veder in ne samo danes.
Lp
Vertigo
Ostani tamo
u preplašenim noćima te nema
ni u raspršenim kapljicama mora
ponekad te potražim u zenicama zaljubljenih
ne nalazim te
rezbarim dane
strahujem strahove tvoje
igram odanog podanika tvojih želja
razlivam misli po obličju nadahnuća
ti ostani tamo gde jesi
skriven u sigurnom prostoru pred zaboravom
tvoja nemost je najbolji lek
za razdiruću čežnju
ne brini
osmehom setu vežem
manje boli
ja sam kao jutro koje niko ne pita
dal` oseća bol kad rađa nov dan
Ostani tam
v nočnih strahovih te ni
niti v razpršenih kapljicah morja
kdaj pa kdaj te poiščem v zenicah zaljubljenih
ne najdem te
rezbarim dneve
strašim tvoje strahove
igram zvestega slugo tvojim željam
razlivam misli po obličju navdiha
ti ostani tam kjer si
skrit v varnem kraju pred pozabljenjem
tvoj(a) nemost(molk) je najboljše zdravilo
za razdirajoče (razpadajoče) hrepenenje
ne skrbi
z nasmehom setu vežem (to nisem znala prevest)
manj boli
sem kot jutro katero nihče ne vpraša
če občuti bolečino ko se rojeva nov dan
Seta je beseda, ki označuje žalost, tugo ...
Nekaj drobnih sprememb sem vnesla v prevod, čeprav nisem niti sama prepričana, da so v slovenščini prav napisane. In še nekaj je, jaz strahujem njegove strahove (čutim jih - ne da jih strašim). Bova poklicale še nekoga na pomoč?
Lp
Vertigo
Ostani tam
v prestrašenih nočeh te ni
niti v razpršenih kapljicah morja
kdaj pa kdaj te poiščem v zenicah zaljubljenih
ne najdem te
rezbarim dneve
strašim tvoje strahove (?)
igram zvestega slugo tvojih želja
razlivam misli po obličju navdiha
ti ostani tam kjer si
skrit v varnem kraju pred pozabljenjem (pozabo)
tvoj molk je najboljše zdravilo
za razdirajoče hrepenenje
ne skrbi
z nasmehom žalost zavežem
manj boli
sem kot jutro katero nihče ne vpraša
če čuti bolečino ko rojeva nov dan
Spet je tu, kuka,
oznanja rojstva in rast,
podtika jajca
So pa seveda vedno dobrodošli namigi in predlogi:)
Zdaj bi zgledalo takole:
Ostani tam
v prestrašenih nočeh te ni
niti v razpršenih kapljicah morja
kdaj pa kdaj te poiščem v zenicah zaljubljenih
ne najdem te
rezbarim dneve
čutim tvoje strahove
igram zvestega slugo tvojih želja
razlivam misli po obličju navdiha
ti ostani tam kjer si
skrit v varnem kraju pred pozabo - tu sem uporabila tvoj predlog
tvoj molk je najboljše zdravilo
za razdirajoče hrepenenje
ne skrbi
z nasmehom žalost zavežem
manj boli
sem kot jutro katero nihče ne vpraša
če čuti bolečino ko rojeva nov dan
Še enkrat hvala za prevod, mi se z vsakim ponovnim branjem pesem zdi boljša kot original. :)
Lp
lp, ajda
TAJNOVITE MISLI
Danas je još u tebi mir.
Ali već sutra!
Stvoriće se pupoljci
poljubivši tvoje lice,
uzdahom novih mirisa
koje ti ne razumeš.
Poput snova nestvarno
raznosiće vetrovi
njihove mirise vrtovima ljubavi.
Poklanjajući nove stihove
razočaranih dodira srca,
što titraju u nežnosti.
Ko zna odakle dolazi taj dar ?
Čiji osmeh ju je poklonio
našim zabrinutim bićima
raznoseći poslednju hladnoću,
prijašnjih tmurnih misli
koje nikako da napuste naš dan ?
Ko zna čiji dodir
je prožimao naše sene,
svojim nežnim lahorom ?
Dok smo mi dremali
opčinjeni luninim svetlom,
probudivši nas iz sna.
2004.
SKRIVNOSTNE MISLI
Danes je v tebi še mir.
A jutri!?
Ustvarili se bodo brsti,
poljubili bodo tvoj obraz
z vzdihom novih vonjev,
ki jih ti ne razumeš.
Kot neresnične sanje
raznašajo vetrovi
njihove vonje vrtovom ljubezni.
Poklanjajo nove stihe
razočaranih dotikov srca,
ki vibrirajo v nežnosti.
Le kdo ve od kod prihaja ta dar?
Čigav nasmeh jo je poklonil
našim zaskrbljenim bitjem
raztresen poslednji hlad,
prejšnjih otožnih misli,
katere nikakor ne zapustijo naš dan?
Kdo ve čigav dotik
je prežel naše sence
s svojo nežno sapo?
Ko dremamo
očarani z lunino svetlobo,
nas prebudijo iz sanj.
2004
Uh, uh:))) Verjetno sem kje falila, a vseeno, pesem se je prižela k meni in želela, da se ji posvetim.
Mislim, da je L. Tot celo pesem napisal v dvojini.
Tako bi se zadnja kitica najbrž morala glasiti :
Ko zna čiji dodir
je prožimao naše sene,
svojim nežnim lahorom ?
Dok smo mi dremali
opčinjeni luninim svetlom,
probudivši nas iz sna.
Kdo ve, čigav dotik
je s svojo nežno sapo
prežemal najini srci
in naju prebudil,
medtem ko sva dremala
obsedena z lunino svetlobo ...
Pazi tudi na rabo časa (v prevodu naj bo enak kot v originalu) in na nedovršnik, v prevodu si precej spremenila pomen.
( morda se jutri skupaj lotiva še ostalih kitic, če boš hotel, oziroma poskusi najprej sama?:))
LP, lidija
Bi bila vesela, če se skupaj lotiva kitic, da ne bom preveč odtavala stran od originala in nehote spreminjala:)))).
lp, ajda
sorry
:)
011 / Tomaž Mahkovic
Jaz
v tvoji
žalosti.
Ti
v moji.
Kopava se.
Umivava drug drugega,
da bi čista
sestopila.
011
I
in your
sorrow.
You
in mine.
We bathe.
Purging each other
to egress
spotless.
V angleščini je res ogromno besed, ki pomenijo podobno, ampak upam, da mi je uspelo najti neko smiselno celoto.
Lp,
Lucija
lp, ajda
Skrivnostne misli
Danes je v tebi še mir.
Toda že jutri
bodo vzbrsteli popki,
ki ti bodo poljubljali obraz
z vzdihom novih vonjav,
ki jih ne razumeš.
Tako kot sanje nestvarno
bodo vetrovi raznašali
njih vonjave po vrtovih ljubezni,
podarjajoči nove verze
razočaranih dotikov srca, (srčnih dotikov?)
ki trepetajo v nežnosti.
Kdo ve odkod prihaja ta dar?
Čigavi nasmeh ga je prinesel
najinimi zaskrbljenimi bitji,
raznašajoči poslednji hlad (poslednjo mrzlino?)
prejšnjih temačnih misli, (včerašnjih? temačnih misli?)
ki nikakor nočejo zapustiti naš dan?
Kdo ve čigavi dotik
je prežel najini senci
s svojo nežno sapo
in naju zbudil iz sanj (in zbudil najine sanje?)
ko sva dremala,
začarana z lunino svetlobo.
Lepo bodi! Objem!
Komentiranje je zaprto!