Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 70393 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Danes je v tebi še mir.
Toda že jutri
bodo vzbrsteli popki,
ki ti bodo poljubljali obraz
z vzdihom novih vonjav, - mora biti vonjav ali bi lahko bilo vonjev
ki jih ne razumeš.
Tako kot sanje nestvarno - tu nisem najbolj sigurna v ta nestvarno,oz. mi deluje manj poetično, ne vem če bi bilo potem dober nadomestek neresnične?)
bodo vetrovi raznašali
njih vonjave po vrtovih ljubezni,
podarjajoči nove verze
razočaranih dotikov srca,
ki trepetajo v nežnosti.
Kdo ve odkod prihaja ta dar?
Čigav(i) nasmeh ga je prinesel
najinima zaskrbljenima bitjema, - tu nisem najbolj sigurna
raznašajoč(i) poslednjo zmrzal
včerajšnjih temačnih misli,
ki nikakor nočejo zapustiti naš dan?
Kdo ve čigavi dotik
je prežel najini senci
s svojo nežno sapo
in zbudil najine sanje
ko sva dremala,
začarana z lunino svetlobo.
Poudarila sem tisto, kar bi pustila jaz. npr., tam, kjer nisem sigurna pa sem tako ali tako napisala.
Hvaležna sem ti draga Breza za tvoj trud, vračam enga objemčka, pa še kakšnega si bova delili na Raš'ci:).
lp, ajda
Lepo se imejte v Raš'ci!
Samo še majčkeno stilsko in slovnično dodelamo, pa podredimo slovenski sintaksi seveda!
-V prvi kitci sem poslovenila vrstni red verzov, kar pa ne spremeni toka in bistva pripovedi. Izpustila sem tudi ponavljajoči se "ki".
- v drugi kitici sem vonjae, spremenjene v vonjave navezala na te - iste iz prve kitice, saj je v originalu razvidno, da je tako mišljeno.
-V tretji kitici je v originalu zapisano:
"Ko zna odakle dolazi taj dar ?
Čiji osmeh ju je poklonio
našim zabrinutim bićima"
Torej - čigav dih je podaril to nežnost - (ž spol), kar se gotovo nanaša na izjavo v prejšnji kitici!. Zato je treba ta spol ohraniti tudi v nadaljevanju, zaradi neponavljanja sen nežnost spremenila v mehkobo
V tretji kitici (na koncu) je manjkal obvezen rodilnik!
-četrto kitico smo že prej obdelale in je bola po moje OK. Ajda, spet si jo spremenila, samo ni ok, ker imaš 2X "najini" ... saj veš, kako je to s ponavljanjem ...
:)
Danes je še mir v tebi.
Toda že jutri
bodo vzbrsteli popki.
Z vzdihom novih vonjev,
ki jih ne razumeš,
ti bodo poljubljali obraz.
Neresnično, kot v sanjah
bodo vetrovi raznašali
vse te vonjave po vrtovih ljubezni
in podarjali nove stihe,
vznikle iz razočaranih dotikanj src,
ki trepetata v nežnosti.
Kdo ve, od kod prihaja ta dar?
Čigav nasmeh
je vso to mehkobo podaril
najinima zaskrbljenima bitjema
in raznesel poslednjo zmrzal
predhodnih temačnih misli,
ki nočejo iz najinega dneva?
Kdo ve, čigav dotik
je s svojo nežno sapo
prežemal najini srci
in naju prebudil,
medtem ko sva dremala
obsedena z lunino svetlobo ...
LP, Lidija
Aja, Lidija sori za zadnjo kitico, sem samo Brezino varianto gledala, bi morala tudi tisto, ki si jo predlagala ti, hja, nenamerno res.
lp, ajda
LP, lidija
lp, ajda
Našla.
Vertigo ti je svetovala racionalne popravke. Še par malenkosti do poslovenjenja je :
Ostani tam
v prestrašenih nočeh te ni
niti v razpršenih kapljicah morja
kdaj pa kdaj te poiščem v zenicah zaljubljenih
ne najdem te
rezbarim dneve
občutim tvoje strahove
igram zvestega slugo
tvojim željam
razlivam misli po obličju navdiha
ostani kjer si
skrit na varnem kraju pred pozabo
tvoj molk je najboljše zdravilo
za razdirajoče hrepenenje
ne skrbi
z nasmehom zavežem žalost
manj boli
sem kot jutro ki ga nihče ne vpraša
če čuti bolečino
ko rojeva nov dan
LP, L
Lep pozdrav!
breza
lp, ajda
Objemček!
lp, ajda
:)
LP, lidija
Rdeča zemlja
Rdeča kri
Kri v trtah
Kri v žilah
Žilah bora
Žilah Krasa
Krasa ki je v meni
Krasa ki ga ljubim
Ljubim gmajne
Ljubim kamen
Kamen moči
Kamen tišine
Tišine ki boli
Tišine ki pomirja
Pomirja zmedo misli
Pomirja sapo burje
Burje v borjače ujete
Burje v sunkih duše
Duše v jagodah brina
Duše zaprtih ograd
Ograd na obzorju duha
Ograd med travami srca
Srca nemirnega
Srca ki se spotika po brezpotju
Brezpotju nesmislov
Brezpotju brez cilja
Cilja ovitega v robido
Cilja skritega v vrtačah
Vrtačah polnih kač
Vrtačah globokih
Globokih kot kraška brezna
Globokih kot tvoje oči
Oči ki objemajo cvetje
Oči ki se pasejo v travah
Travah ki jočejo z mano
Travah plešočih v jesen
Jesen v mojih laseh
Jesen odprtih dlani
Dlani z barvo terana
Dlani kjer žulj še rosi
Rosi dež v štjrne in kale
Rosi na sive skale
Skale stoletnih zgodb
Skale tihe kot grob
Grob mojih sanj
Grob rdečih zvezd
Zvezd v rojih ruja
Zvezd v srcu Krasa
Krasa
Ruja
KRV MOGA RUJA
Crvena zemlja
Crvena krv
Krv u trti
Krv u žili
Žili bora
Žili Krasa
Krasa koji je u meni
Krasa kojeg volim
Volim šume
Volim kamen
Kamen moći
Kamen tišine
Tišine što boli
Tišine što miri
Miri zbrku misli
Miri sapu bure
Bure uhvaćene u dvorištima
Bure što lomi duše
Duše u bobicama smrčike
Duše zatvorenih ograda
Ograda na obzorju duha
Ograda među travama srca
Srca nemirnoga
Srca što se spotiče po bespuću
Bespuću besmislenosti
Bespuću bez cilja
Cilja ovijenog u kupinu
Cilja skrivenog u vrtačama
Vrtačama punim zmija
Vrtačama dubokim
Dubokim kao kraške provalije
Dubokim kao tvoje oči
Oči što grle cvijeće
Oči što pasu trave
Trave koje sa mnom plaču
Trave što otplešu jesen
Jesen u mojoj kosi
Jesen pruženih dlanova
Dlanova u boji terana
Dlanova na kojim žuljevi rose
Rose kišu u bunar i mlaku
Rose po sivim stijenama
Stijenama stogodišnjih priča
Stijenama tihim kao grob
Grob mojih snova
Grob crvenih zvijezda
Zvijezda u rojevima ruja
Zvijezda u srcu Krasa
Krasa
Ruja
lp adisa
Lepo bodi!
breza
Če pozaprem vse svoje zveri,
pošljem vse večne prežvekovalce na skrajno pašo ...
Če svojim obritim pticam prevežem kljune,
nagačenim dvoživkam odtegnem živo vodo,
če ležem med svoj pijani mrčes
in prastarim, tako mojim plazilcem slečem kožo,
Če poteptam svoje pretresene bakterije in
utopim mlade ribe na svežem zraku,
...
še vedno bodo v kleti farme ostali moji
zaznamovani glodalci.
Najvztrajnejši so.
Farma
Ako pozatvaram sve svoje zvijeri,
pošaljem sve vječne preživare na najudaljenije pašnjake…
Ako svojim obrijanim pticama privežem kljunove,
prepariranim vodozemcima oduzmem živu vodu,
ako legnem među svoje pijane bube
i prastarim, meni silno privrženim gmizavcima zgulim kožu
ako zgazim svoje preneražene bakterije i
utopim mlade ribe u svježem zraku
…
još uvijek će u podrumu farme ostati moji
obilježeni glodavci.
Oni su najustrajniji.
Brez simbolov
nobenih simbolov
niti ene metafore
preprosto razbit umivalk
pod njim umazane ploščice
na tleh spi
ali pa je umrla
tista ki je bila včasih gospa
tudi mama
raztrgane najlonke
zlizan plašč
odpet
malo krvi na ustih
in nekdo ki gre mimo
nič simbolike
morda impresija
ampak brez pomenov
zgolj to kar je
vsak dan
v odsev nekega pogleda
vtisnjeno
brez simbolov
nobene metafore
Bez simbola
nikakvih simbola
niti jedne metafore
jednostavno razbijeni umivaonik
pod njim prljave pločice
na tlu spava
ili je već umrla
ona što je nekad bila gospođa
i mama
strgane najlonke
olinjali kaput
otkopčan
malo krvi na ustima
i neko što prolazi mimo
bez ikakve simbolike
možda impresija
ali bez posebnog značenja
tek ono što i jeste
svaki dan
u odsjevu nekog pogleda
utisnuto
bez simbola
bez ijedne metafore
Kloriranje
pred mano
se utapljajo nevidne sojenice
zgrešile so nakazano smer
ki jim jo je tisočletje in pol
v golo kožo vrezoval izbrani guru
hlastajo za ostanki razpršenih molekul
nadomestka zraka
mastnih in težkih
komaj še primernih za dihanje
izdihavajo že dolgo ne več
samo vdih na vdih
milijone vdihov
vedno šibkejših
plitkejših
vedno manj odločnih
zdaj že neslišnih
sojenice rojenice muze
trape
tudi ženske ste
in jaz vse to gledam
z roba bazena
v katerega se je nateklo
preveč klora
Kloriranje
Ispred mene
se dave nevidljive suđenice
pogriješile su naznačeni smjer
koji je hiljadu petsto godina
u njihovu golu kožu urezivao izabrani guru
žude za ostatcima raspršenih molekula
nadomjestivog zraka
masnim i teškim
jedva još primjernim za disanje
odavno već ne izdišu
samo udah na udah
milioni udaha
sve slabijih
plićih
sve manje odlučnih
sad već gotovo nečujnim
suđenice rođenice muze
budale
i žene ste
a ja sve to gledam
s ruba bazena
u koji je iscurilo
previše klora
Hvala.
:)
LP, lidija
v krogu
ob ognju
pripeti na besede
sence po obrazih
raztegujejo krake
in ustvarjajo vzorce
črtne okrogline
v migetajočem smehu
žgečkajoči verzi
vihajo kotičke
radovednih smrek
mraz se plazi
po kolenih
čisto blizu je
lahko ga vidimo
nas pa odnaša toplota
prasketanje
iz čarobne piščali ognja
vroče smodi naša srca
v vesolju nekdo
opazuje ..
drobno svetlečo piko
na zemlji
...pomahajmo mu
... na zemlji
u krugu
kraj ognja
privezani uz riječi
sjene na licima
rastežu krake
i oblinom linija
stvaraju mustre
u jedva primjetnom smijehu
škakljivi stihovi
uvrću ćoškiće
radoznalih smreka
mraz puže
po koljenima
sasvim je blizu
možemo ga vidjeti
a nas odnosi toplina
pucketanje
iz čarobne frule ognja
vrelo prži naša srca
u svemiru neko
prati
malu svijetlu točku
na zemlji
... mahnimo mu
Diham s tabo
Žametna jutra,
preproga nežnosti,
ednina dvojine,
vonj opoja,
dotik obstoja.
Črno predivo
ovijam
okrog tigrastega dne.
Greje me bitje v prsih.
Diham s tabo.
Dišem s tobom
Plišana jutra,
tepih nježnosti,
jedninu dvojine,
miris opijuma,
dodir postojanja.
Crno predivo
ovijam
oko tigrastog dana.
Grije me biće u prsima.
Dišem s tobom.
Dotik
V žepu nosim
zdrobljena srca.
V zavihku hlačnic
neplodna semena.
V lase vpletam
mrtve korenine.
Na koncu mojih vej
domuje mir.
In skorjast dotik
grenkega dne.
Dodir
U džepu nosim
zdrobljena srca.
U zavrnutim nogavicama
neplodna sjemena.
U kosu uplićem
mrtvo korijenje.
Na vršku mojih grana
živi mir.
I skoreni dodir
gorkog dana.
Ne morem ti povedati
kako je luna
včeraj slačila
moje poglede
mežikajoče
le za tvojimi
sledmi
roteče in živo
me je grabila
vlekla
kožo iz ramen
nato je zatemnila
zastore in
se zjokala
na zemljo
Ne mogu ti reći
kako je luna
jučer svlačila
moje poglede
žmirkajući
samo za tvojim
tragovima
preklinjući, istinski
me je grabila
vukla
kožu s ramena
potom je potamnila
zavjese i
isplakala se
na zemlju.
Komentiranje je zaprto!