Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 70469 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Potem popravljam
PUT KA BOGU
Melodija – put
u svemirske daljine,
kojima kažu i bog.
Sinergija zvukova,
koja nas podsjeti
da smo najprije pjevali
i tek potom govorili.
I psovali.
Dok se raskoš
zvona nije stanjila
u nekoliko plosnatih
mrtvih tonova,
koji ostavljaju sjenke
i mrlje na papiru
a svemir je međutim
daleko,
daleko.
Ne bom trdil, a preveri prosim tole - meni se zdi, da je "raskoš" ženskega spola, kar bi pomenilo, da bi naj bilo pravilno:
Dok se raskoš
zvona nije stanjila
Lahko, da se tudi motim. ;)
Lp,
jabolko
Meni je v glavi raskoš (npr. sav taj raskoš) beseda moškega pola.
Po hrvaškem jezičnem portalu je moška oblika bolj retko v rabi.
ráskoš ž (rij. m) 〈G -i〉
Na googleu pa se da najti kar nekaj tekstov, ki vsebujejo sav taj raskoš, torej moško varianto tega samostalnika.
Popravil bom.
lp
JUR
Fčinilo mi se,
da je nešči
vu kamen
fklesal fijolice
Fčinilo mi se
da su zadišale,
čez se te brege
čistam sim
pod kostanje.
Sam fčinilo mi se.
VIJOLICE V KAMNU, Toja (Prevod)
Zazdelo se mi je,
da je nekdo
v kamen
vklesal vijolice.
Zazdelo se mi je,
da so zadišale,
čez vse te griče,
čisto sem
pod kostanje.
Samo zazdelo se mi je.
Lep pozdrav,
breza
Haiku.
Čez kuhinjski pult,
drobna pika - pokica
sanja poletje.
Nona, napiši nov haiku!
Nekdo ti je pohodil pikapolonico.
Odsvirali su snovi.
Haiku.
Na kuhinjskom pultu
mala bubamara
sanja ljetni dan.
Bako, napiši novi haiku!
Neko je zgazio tvoju bubamaru.
Lea199, vem, da je haiku nekaj malega zgubil na prevodu, vendar sem obdržala 17 zlogov, pa upam, da se tudi to šteje ;-). Še enkrat, čestitka, za ta izjemni zapis, super je!
Lepo bodi!
breza
shrljivo piska
zapoznela burja
ujeta
v labirint
rogovilastega hrasta
nad gladino sunkov
divje udarja
akorde
zapete v gole strune vej
razlije v oglušujoči crescendo
cestna svetilka
vztrepeta
in ugasne
ustvari občutek nemoči
prebuja seme bojazni
skrito globoko
v tolmune podzavesti
Bijes
Jezivo fijuće
zakašnjela bura
uhvaćena
u labirint
rašljavog hrasta
nad ogledalom mora
divlje udara
akorde
zapjevane u gole strune grana
razlije u zaglušujući crescendo
ulična svjetiljka
zadrhti
i utrnu
ostvari osjećaj nemoći
probudi sjeme straha
duboko zakopanog
u vrtlog podsvjesti
Spoštovana Lea199, enostavno nisem mogla mimo teh verzov. Sem že, sem ter tja kaj prevedla, danes prvič na Pesem. si.
Lp
Toja
Boš objavila med pesmimi na osnovni strani?
Lepo bi bilo ...
:)
LP, lidija
Avantgarda
pojma nimam o glasbi -
sploh
in na sploh
aaaa veendar
sem jaz ta polna rit
brez daru in zmožnosti (ob)čutenja
ta, z majonezo filani krof
ta samooklicani kuharski maestro
in mesna omaka v sadni kupi
ta zamorc na Triglavu
ki jebivetersko
iz luninega krajca ščije v činelo
na vašem dvorišču
ta, ki med izvedbo fug
na odru ponosno
vklaplja betonske mešalce
ki pravi, da to naredi vsaj tako močan vtis
kot konj na vrhu hriba
ali opica v pilotski kabini
ta hihitavi škrat v zadnji vrsti
ki v grape možganovine sadi
pobezljane flance zmede
ki čepi pred razmočenimi kresovi
in upa, da se od nekod pripelje mesija
ter s pederskim glasom
vzklikne odrešujoče besede:
ohohooho
kako lepo hreščijo
narobe viseči
zvonovi
=========================
Avangarda
nemam pojma o glazbi -
uopće
i općenito
aaaa ipaaak
sam ja ta puna guzica
bez dara i mogućnosti (pred)osjećaja
tu, majonezom punjenu krafnu
taj samozvani kuharski maestro
i mesni umak u voćnom kupu
taj crnac na Triglavu
koji jebivjetarski
s vrha polumjeseca piša u činele
na vašem dvorištu
taj, koji za vrijeme izvedbe fuga
na pozornici ponosno
ukopčava miješalice betona
koji kaže, da to ostavi bar tako jak dojam
kao konj na vrhu brda
ili majmun u pilotskoj kabini
taj hihoćući se patuljak u zadnjem redu
koji u moždane jarke sadi
podivljale sadnice zbrke
koji čuči pred raskvašenim kresovima
i nada se da će odnekuda pristići mesija
i pederskim glasom
uskliknuti spasonosne riječi:
ohohooho
kako lijepo kvrče
naopako obješena
zvona
na tvoj prijevod imam nekaj pripomb in predlogov
Bijes
Jezivo (fijuće) fijuče
zakašnjela bura
uhvaćena
u labirint
rašljavog hrasta
nad (ogledalom?) površinom udara (mora)
divlje (udara) tuče
akorde
zapjevane u gole strune grana
ali niso akordi zakačeni ili zapeti na gole strune grana
razlije u zaglušujući (crescendo) krešendo
ulična svjetiljka
zadrht(i)a
i utrnu
(ostvari) osjećaj nemoći stvara
probudi sjeme straha
duboko zakopano(g)
u vrtlog podsvjesti
Besedo rašljav nisem našla v nobenem od treh slovarjev, ki jih uporabljam, obstaja pa beseda rašljast in zato mislim, da bi bilo pravilno napisati - rašljastog hrasta, vendar nisem sigurna, pa bi bilo dobro še enkrat preveriti.
Mislim, da je Toja pravilno zapisala crescendo (bere se - krešendo), vsaj tako piše v slovarju.
ulična svjetiljka
zadrhti
i utrne .... tako je zapisano v izvirniku
stvori osjećaj nemoći (to je le moj predlog, ki je bližji izvirniku)
budi sjeme straha
sakrivenog duboko
u vrtlogu podsvijesti.
Lep pozdrav,
breza
KOLEKCIONAR OSMEHA
Nosi kaput od tvida
i ofucane cipele,
hoda desnom stranom ulice.
(Ponekad levom,
kad zaboravi na paranoju)
Zastaje ispred izloga
sa knjigama.
Ugleda jednu
malu
običnu
sakrivenu.
Na koricama je devojka
koja se smeje.
Ima plavu haljinu
i dugu kosu.
Vraća se kući
i odlaže knjigu na policu
gde je još mnogo knjiga
bez korica.
Devojku u plavoj haljini
stavlja na zid
gde je još mnogo ljudi
koji se smeju.
Zapali cigaretu
uzima svesku
staru
prastaru
poderanih stranica
i beleži još jedan svoj podvig,
kao i svaki put
kad pronađe osmeh.
Spava mirno
sa licem deteta
koje je uspelo
da zavrti čigru.
I sutra isto.
Isto godinama.
Kad ga je poštar
pronašao obešenog
na zidovima je bilo
stotine istrgnutih korica.
Ljudi nepoznati
beli
crni
mali
veliki
u plavim haljinama
sa kapama
goli.
Svi oni su vristali.
ZBIRALEC NASMEHOV
Nosi plašč iz tvida
in ponošene čevlje,
hodi po desni strani ulice.
(Včasih tudi po levi,
ko pozabi na paranojo)
Ustavi se pred izložbo
s knjigami.
Zagleda eno
majhno,
navadno,
skrito.
Na platnicah je dekle,
ki se smeji.
Ima modro obleko
in dolge lase.
Vrne se domov
in odloži knjigo na polico,
kjer je še veliko knjig
brez platnic.
Dekle v modri obleki
obesi na zid,
kjer je že veliko ljudi,
ki se smejijo.
Prižge cigareto,
vzame zvezek,
star,
prastar
z raztrganimi listi
in zabeleži še en svoj podvig,
tako kot vedno,
ko najde nasmeh.
Spi mirno
z obrazom otroka,
ki je uspel
zavrteti vrtavko.
Jutri enako.
Vsako leto enako.
Ko ga je poštar
našel obešenega
je bilo na stenah
stotine iztrganih platnic.
Neznani ljudje;
beli,
črni,
mali,
veliki
v modrih oblekah
s kapami,
goli.
Vsi so kričali.
Hvala.
Lep pozdrav. srečko :)
pa sem se še enkrat nasmejal tej hecni pesmi.
lp
in ta tvoja pesem je takšna.
Lp
JUR
Avtoportret z ribo
načrtujem podobo telesa
ki niha na robu
postavo ki jo spremlja
grlena pesem oceana
s slino redčim premočno barvo
gledam razdrobljeno otočje
kako lebdi med oljnimi madeži
čopič divje pleše s slanimi valovi
nebo narišem sivo kot lobanjski svod
pod njim se v črne oblake zbirajo ptice
misli nese čez blaten tolmun
v hladu otrpne življenje
=============================
Autoportret s ribom
zacrtavam podobu tijela
koja njiše na rubu
stas koji prati
grlena pjesma oceana
slinom razrjeđujem prejaku boju
gledam razdrobljeno otočje
kako lebdi među uljnim mrljama
četkica sa slanim valovima divlje pleše
sivo nebo nacrtam kao lubanjski svod
pod njim se u crne oblake sakupljaju ptice
preko blatne jame putuju misli
u mrazu život trne
Inkontinenca
pridružite se mi
ko kričim in pizdim
v slavo neomejene nevednosti
pridružite se mi v
boleče prazni oholosti
pobahajmo se s svojim neznanjem
tulite z mano
ujemite
moj v prazno odmevajoči korak
razgrajajmo skupaj
poiščimo
kdo je
kdo je kriv za našo bedo
bolje se bom počutil
če mi rečete da nisem tak zaradi sebe
pretvarjajte se
da cenite mojo trdoglavost
in da vam godi moje
pomanjkanje občutka
da občudujete
postano zanemarjenost mojega duha
ko bom utrujen od praznega kričanja
in zmantran od izpetih fraz
udaril ob beton vsakdanjosti
me zavijte v mehke plenice sočutja
in ko se dokončno otrebim
bo jasno
sistem je kriv
sistem je vedno kriv
==============================
Inkontinencija
pridružite mi se
dok se derem i pizdim
u slavu neograničene neukosti
pridružite mi se u
bolno praznoj oholosti
hvališimo se svojim neznanjem
tulite sa mnom
uhvatite
moj korak što odjekuje u prazno
galamimo zajedno
potražimo
tko je
tko je kriv za našu bijedu
osjećat ću se bolje
ako mi kažete da nisam takav zbog sebe
pretvarajte se
da cijenite moju tvrdoglavost
i da vam godi moje
pomanjkanje osjećaja
da se divite
ustajaloj zanemarenosti moga duha
kad umoran od praznog vrištanja
i premoren od izlizanih fraza
udarim u beton svakidašnjice
zavijte me u meke pelene suosjećanja
a kad se konačno otrijebim
bit će jasno
kriv je sistem
sistem je uvijek kriv
LP, Andrej
Komentiranje je zaprto!