Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 70480 krat
PREVEDI PESEM
Ker se je prijelo prevajanje pesmi članov, začelo se je tu:
http://www.pesem.si/forum.php?action=vthread&forum=1&topic=3239
, odpiram temo pod rubriko, kjer so dobrodošle debate za razvijanje
prevodov, razmišljanja o tej temi, poskusi, predlogi ipd.
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Lidija: Ja, kot sem že rekel, to je bil moj prvi poizkus prevoda kake pesmi, zato sem se tudi precej lovil. Sonetu sem hotel dati predvsem jambsko obliko, čeprav ga je MAKI napisal v trohejskem dvanajstertcu. Ti si izbrala stopično obliko amfibraha, tudi v dvanajstercu, kar daje pesmi še posebno blagoglasen ritem; se vidi, da si prava artistka tudi v klasičnih oblikah. Čestitke! Da mi je stopica ušla to vem, ne vem pa kje si opazila kakšen verz več ( dve kvartini in dve tercini). Je pa prevajanje klasične oblike kar zahteven zalogaj, rabiš kar precej izkušenj. Bo treba vadit. Za tvoje mnenje hvala.
Jur: Ja to je bila pa le tipkarska napaka. Hvala za dobro oko.
MAKI: Hvala za tvoje mnenje. Z Lidijino pomočjo, kakor vidiš, je nastal kar dober prevod. Upam, da bom na tem portalu prebral še kakšen tvoj sonet, saj ti si vendar mojster tudi klasičnih oblik.
Vsem še enkrat hvala in lep pozdrav: valjo
Jur: Ja to je bila pa le tipkarska napaka. Hvala za dobro oko.
MAKI: Hvala za tvoje mnenje. Z Lidijino pomočjo, kakor vidiš, je nastal kar dober prevod. Upam, da bom na tem portalu prebral še kakšen tvoj sonet, saj ti si vendar mojster tudi klasičnih oblik.
Vsem še enkrat hvala in lep pozdrav: valjo
Uh, Valjo, - hotela sem napisati ... "tudi število zlogov" in ne "tudi število verzov" - zatipk :)))
Se ti opravičujem!
LP; Lidija
Se ti opravičujem!
LP; Lidija
Pozdravljeni vsi skupaj, pri vas sem nova in bi z vami želela deliti prevod pesmi, ki se mi je priljubila že v srednji šoli.
TA TRUDNI BLUES
Brundal sem si dremavi jazz napev,
gugal sem se in si tiho pel
in slišal sem črnca igrati.
Tam dol na Lenox aveniji tisto noč,
ob svetlobi, ki ji pojemala je moč,
se je leno zibal,
se je leno zibal
ob napevu tega trudnega bluesa.
Črne roke na bele tipke položene
so iz klavirja trgale tone razglašene.
O, blues!
Stol, na katerem se je zibal, je bil ves majav,
ta žalostni napev kot norec je igral.
Sladki blues!
Prihajajoč iz duše črnca.
O, blues!
Z globokim glasom, z okusom po melanholiji,
je črnec pel in klavir je ječal v agoniji.
Nikogar nimam na svetu tem,
nikogar nimam, ostal sem sam,
končal bom svoje nezadovoljstvo,
težave bom odvrgel nekam stran.
Tamp, tamp, tamp, noge so udarjale ob pod,
zaigral je še akord ali dva in zapel še nekaj not.
Imam ta trudni blues,
zadovoljen ne morem biti,
imam ta trudni blues
in nisem srečen več,
želim si le s tega sveta oditi.
In dolgo v noč je ta napev prepeval,
vzšle so zvezde, mesec se je vanj zagledal.
Pevec nehal je igrati in je spat odšel,
a trudni blues je bil v njegovih sanjah kot odmev,
zaspal je, kot da življenja v sebi ne bi več imel.
The Weary Blues
by Langston Hughes
Droning a drowsy syncopated tune,
Rocking back and forth to a mellow croon,
I heard a Negro play.
Down on Lenox Avenue the other night
By the pale dull pallor of an old gas light
He did a lazy sway . . .
He did a lazy sway . . .
To the tune o' those Weary Blues.
With his ebony hands on each ivory key
He made that poor piano moan with melody.
O Blues!
Swaying to and fro on his rickety stool
He played that sad raggy tune like a musical fool.
Sweet Blues!
Coming from a black man's soul.
O Blues!
In a deep song voice with a melancholy tone
I heard that Negro sing, that old piano moan--
"Ain't got nobody in all this world,
Ain't got nobody but ma self.
I's gwine to quit ma frownin'
And put ma troubles on the shelf."
Thump, thump, thump, went his foot on the floor.
He played a few chords then he sang some more--
"I got the Weary Blues
And I can't be satisfied.
Got the Weary Blues
And can't be satisfied--
I ain't happy no mo'
And I wish that I had died."
And far into the night he crooned that tune.
The stars went out and so did the moon.
The singer stopped playing and went to bed
While the Weary Blues echoed through his head.
He slept like a rock or a man that's dead.
LP, Simonka
TA TRUDNI BLUES
Brundal sem si dremavi jazz napev,
gugal sem se in si tiho pel
in slišal sem črnca igrati.
Tam dol na Lenox aveniji tisto noč,
ob svetlobi, ki ji pojemala je moč,
se je leno zibal,
se je leno zibal
ob napevu tega trudnega bluesa.
Črne roke na bele tipke položene
so iz klavirja trgale tone razglašene.
O, blues!
Stol, na katerem se je zibal, je bil ves majav,
ta žalostni napev kot norec je igral.
Sladki blues!
Prihajajoč iz duše črnca.
O, blues!
Z globokim glasom, z okusom po melanholiji,
je črnec pel in klavir je ječal v agoniji.
Nikogar nimam na svetu tem,
nikogar nimam, ostal sem sam,
končal bom svoje nezadovoljstvo,
težave bom odvrgel nekam stran.
Tamp, tamp, tamp, noge so udarjale ob pod,
zaigral je še akord ali dva in zapel še nekaj not.
Imam ta trudni blues,
zadovoljen ne morem biti,
imam ta trudni blues
in nisem srečen več,
želim si le s tega sveta oditi.
In dolgo v noč je ta napev prepeval,
vzšle so zvezde, mesec se je vanj zagledal.
Pevec nehal je igrati in je spat odšel,
a trudni blues je bil v njegovih sanjah kot odmev,
zaspal je, kot da življenja v sebi ne bi več imel.
The Weary Blues
by Langston Hughes
Droning a drowsy syncopated tune,
Rocking back and forth to a mellow croon,
I heard a Negro play.
Down on Lenox Avenue the other night
By the pale dull pallor of an old gas light
He did a lazy sway . . .
He did a lazy sway . . .
To the tune o' those Weary Blues.
With his ebony hands on each ivory key
He made that poor piano moan with melody.
O Blues!
Swaying to and fro on his rickety stool
He played that sad raggy tune like a musical fool.
Sweet Blues!
Coming from a black man's soul.
O Blues!
In a deep song voice with a melancholy tone
I heard that Negro sing, that old piano moan--
"Ain't got nobody in all this world,
Ain't got nobody but ma self.
I's gwine to quit ma frownin'
And put ma troubles on the shelf."
Thump, thump, thump, went his foot on the floor.
He played a few chords then he sang some more--
"I got the Weary Blues
And I can't be satisfied.
Got the Weary Blues
And can't be satisfied--
I ain't happy no mo'
And I wish that I had died."
And far into the night he crooned that tune.
The stars went out and so did the moon.
The singer stopped playing and went to bed
While the Weary Blues echoed through his head.
He slept like a rock or a man that's dead.
LP, Simonka
Še enkrat - gremo na MORJE!
Ja, dragi moji, vesel sem, kadar prebiram prevode. Hvala!
Valjo, naj ti "kritika" ne vzame poguma; prevod je, za prvi, res dober.
No, naša je Lidija, kot vedno, "na visini svog zadatka"! Res obvlada zadevo (je sploh kaj, kar ne znaš, Lidija? Palačinke... sarma...? :):)) Res izvrsten prevod (sem ga shranil - mogoče kdaj pride kakšen dvojezični otročiček).
Moj poklon.
Pozdrav obema,
M.J.M.
Ja, dragi moji, vesel sem, kadar prebiram prevode. Hvala!
Valjo, naj ti "kritika" ne vzame poguma; prevod je, za prvi, res dober.
No, naša je Lidija, kot vedno, "na visini svog zadatka"! Res obvlada zadevo (je sploh kaj, kar ne znaš, Lidija? Palačinke... sarma...? :):)) Res izvrsten prevod (sem ga shranil - mogoče kdaj pride kakšen dvojezični otročiček).
Moj poklon.
Pozdrav obema,
M.J.M.
ALI ŠE NOSIŠ TISTE DIMIJE avtor DUSANN
ALI ŠE NOSIŠ TISTE DIMIJE
ki si jih nosila
ko smo ličkali koruzo
ko je bilo tvoje dvorišče še tlakovano z nasmehi
ko so slive obilno rodile
ko si mi prinesla v njih kahvo in baklavo
z dvema kockama nasmeha
tvoja porcelanasta hiša je razbita
oropana
v njej ni več smeha
okoli hiše
zlobni potepuški psi zarisujejo novo obdobje
nove koridorje
nove kantone
slive jokajo
in voda v starem vodnjaku je oskrunjena s krvjo
ali še nosiš tiste dimije
le to mi povej
da lahko v miru ležem k počitku
====================================
NOSIŠ LI JOŠ ONE DIMIJE
koje si nosila
kad smo komušali kukuruz
kad je bilo tvoje dvorište još popločano osmijesima
kad su šljive obilno rodile
kad si mi u šljivik donijela kavu i baklavu
sa dvije kocke osmijeha
tvoja kuća iz porculana je razbijena
opljačkana
u njoj više nema smijeha
oko kuće
zlobni psi lutalice zacrtavaju novo razdoblje
nove koridore
nove kantone
šljive plaču
a voda u starom bunaru oskvrnuta je krvlju
nosiš li još one dimije
samo to mi reci
pa mogu mirno na počinak leći
ALI ŠE NOSIŠ TISTE DIMIJE
ki si jih nosila
ko smo ličkali koruzo
ko je bilo tvoje dvorišče še tlakovano z nasmehi
ko so slive obilno rodile
ko si mi prinesla v njih kahvo in baklavo
z dvema kockama nasmeha
tvoja porcelanasta hiša je razbita
oropana
v njej ni več smeha
okoli hiše
zlobni potepuški psi zarisujejo novo obdobje
nove koridorje
nove kantone
slive jokajo
in voda v starem vodnjaku je oskrunjena s krvjo
ali še nosiš tiste dimije
le to mi povej
da lahko v miru ležem k počitku
====================================
NOSIŠ LI JOŠ ONE DIMIJE
koje si nosila
kad smo komušali kukuruz
kad je bilo tvoje dvorište još popločano osmijesima
kad su šljive obilno rodile
kad si mi u šljivik donijela kavu i baklavu
sa dvije kocke osmijeha
tvoja kuća iz porculana je razbijena
opljačkana
u njoj više nema smijeha
oko kuće
zlobni psi lutalice zacrtavaju novo razdoblje
nove koridore
nove kantone
šljive plaču
a voda u starom bunaru oskvrnuta je krvlju
nosiš li još one dimije
samo to mi reci
pa mogu mirno na počinak leći
Nedelja avtor Legy
Nedelja
mrak razžira
peščene oči
ki breztežno tavajo
po stropu spalnice
zavese
s podočnjaki do tal
lenobno zastirajo
brezčasje
dan
kot po meri zame
ogrnem si ga
čez rame
da izginem
ravno za toliko
da me zgrešiš
ko padaš name
======================
Nedjelja
mrak razjeda
pješčane oči
koje bestežinski lutaju
po stropu spavaonice
zavjese
s podočnjacima do poda
lijeno zastiru
bezvremenost
dan
kao skrojen za mene
ogrnem ga
preko ramena
da nestanem
upravo za toliko
da me promašiš
kad na mene padaš
Nedelja
mrak razžira
peščene oči
ki breztežno tavajo
po stropu spalnice
zavese
s podočnjaki do tal
lenobno zastirajo
brezčasje
dan
kot po meri zame
ogrnem si ga
čez rame
da izginem
ravno za toliko
da me zgrešiš
ko padaš name
======================
Nedjelja
mrak razjeda
pješčane oči
koje bestežinski lutaju
po stropu spavaonice
zavjese
s podočnjacima do poda
lijeno zastiru
bezvremenost
dan
kao skrojen za mene
ogrnem ga
preko ramena
da nestanem
upravo za toliko
da me promašiš
kad na mene padaš
Hvala Jur za prevod Ali še nosiš tiste dimije, ki si ga odlično naredil. Izraz komušali mi je zelo všeč, je tak tipičen bosanski izraz, vsaj vem, da ga uporabljajo v okolici Velike Kladuše. Za Slovence ... Tu ličkajo koruzo ženske, mladi fantje pa opazujejo dekleta in komu mlada iz hiše kjer ličkajo prvo prinese kavo pomeni, da ji je fant zelo simpatičen.
Lep dan, DUSANN
Lep dan, DUSANN
Dusann
tvoj komentar je razrešil mojo dilemo pri prevodu verza
ko si mi prinesla v njih kahvo in baklavo.
V njih se očitno nanaša na dimije v katere je bila "ona"
oblečena, ko ti je prinesla kavo. Pri originalu si nekoliko nerodno
napisal kar si želel reči, zato sem prevod popravil.
NOSIŠ LI JOŠ ONE DIMIJE
koje si nosila
kad smo komušali kukuruz
kad je bilo tvoje dvorište još popločano osmijesima
kad su šljive obilno rodile
u njih obučena donijela si mi
kavu i baklavu
sa dvije kocke osmijeha
tvoja kuća iz porculana je razbijena
opljačkana
u njoj više nema smijeha
oko kuće
zlobni psi lutalice zacrtavaju novo razdoblje
nove koridore
nove kantone
šljive plaču
a voda u starom bunaru oskvrnuta je krvlju
nosiš li još one dimije
samo to mi reci
pa mogu mirno na počinak leći
tvoj komentar je razrešil mojo dilemo pri prevodu verza
ko si mi prinesla v njih kahvo in baklavo.
V njih se očitno nanaša na dimije v katere je bila "ona"
oblečena, ko ti je prinesla kavo. Pri originalu si nekoliko nerodno
napisal kar si želel reči, zato sem prevod popravil.
NOSIŠ LI JOŠ ONE DIMIJE
koje si nosila
kad smo komušali kukuruz
kad je bilo tvoje dvorište još popločano osmijesima
kad su šljive obilno rodile
u njih obučena donijela si mi
kavu i baklavu
sa dvije kocke osmijeha
tvoja kuća iz porculana je razbijena
opljačkana
u njoj više nema smijeha
oko kuće
zlobni psi lutalice zacrtavaju novo razdoblje
nove koridore
nove kantone
šljive plaču
a voda u starom bunaru oskvrnuta je krvlju
nosiš li još one dimije
samo to mi reci
pa mogu mirno na počinak leći
Tako je Jur, nanaša se na dimije. Sem že prej opazil, vendar bi pesem zafunkcionirala tudi s tvojim spremenjenim verzom zato ti to nisem omenil. Prevajalec v svobodnem prevodu včasih tudi kaj spremeni. Sedaj je približana originalu in je ok. Sem ti hvaležen za vsak prevod, ker odlično obvladaš jezik in imaš občutek za prevajanje.
Lep dan, DUSANN
Lep dan, DUSANN
Pandori /Sigi/
si uzrla iskro
ki je netila radovednost
in jo hranila
z novimi in svežimi
vprašanji
si zaznala trenutek
ko je padal
iz tvojih dlani
in se prevrnil
kot kepa nesnage
si opazila sanje
premazane z dnevi
ko si prosila trnje
naj te že enkrat
zabode do krvi
si okusila rane
ki so se v zavetju
zavretega čutenja
prelile čez tvoj dotik
ali si
takrat
ko si še enkrat
odprla svojo skrinjico
da bi se prepričala
če je končno
ostala prazna
Pandori
jesi li vidjela iskru
što je potpaljivala radoznalost
i hranila je
s novim, svježim
pitanjima
jesi li primijetila trenutak
što se je, padajući
s tvojih dlanova, prevrnuo
kao gruda nečisti
jesi li opazila snove
premazane danima
u kojima si molila trnje
da te već jednom
do krvi probode
jesi li okusila rane
što su se u zavjetrini
uzavrelih osjećaja
prelile preko tvog dodira
jesi li
onda
kad si je još jednom otvorila
da bi se uvjerila
kako je tvoja kutija konačno
ostala prazna
si uzrla iskro
ki je netila radovednost
in jo hranila
z novimi in svežimi
vprašanji
si zaznala trenutek
ko je padal
iz tvojih dlani
in se prevrnil
kot kepa nesnage
si opazila sanje
premazane z dnevi
ko si prosila trnje
naj te že enkrat
zabode do krvi
si okusila rane
ki so se v zavetju
zavretega čutenja
prelile čez tvoj dotik
ali si
takrat
ko si še enkrat
odprla svojo skrinjico
da bi se prepričala
če je končno
ostala prazna
Pandori
jesi li vidjela iskru
što je potpaljivala radoznalost
i hranila je
s novim, svježim
pitanjima
jesi li primijetila trenutak
što se je, padajući
s tvojih dlanova, prevrnuo
kao gruda nečisti
jesi li opazila snove
premazane danima
u kojima si molila trnje
da te već jednom
do krvi probode
jesi li okusila rane
što su se u zavjetrini
uzavrelih osjećaja
prelile preko tvog dodira
jesi li
onda
kad si je još jednom otvorila
da bi se uvjerila
kako je tvoja kutija konačno
ostala prazna
Ždim v jami /Jan Šmarčanin/
Ždim v jami,
razpadam v prostoru.
Ko ugasnem luč,
se zasvetijo oči
in izpod kamna
prileze lisica,
pomiga z repom,
se ovije okoli noge
in v srce zasadi zobe.
Čučim u jami
Čučim u jami
raspadam u prostoru.
Kad ugasim svjetlo
zacakle se oči
i ispod kamena
se privuče lisica,
promrda repom
ovije se oko noge
i zabije mi zube u srce.
Ždim v jami,
razpadam v prostoru.
Ko ugasnem luč,
se zasvetijo oči
in izpod kamna
prileze lisica,
pomiga z repom,
se ovije okoli noge
in v srce zasadi zobe.
Čučim u jami
Čučim u jami
raspadam u prostoru.
Kad ugasim svjetlo
zacakle se oči
i ispod kamena
se privuče lisica,
promrda repom
ovije se oko noge
i zabije mi zube u srce.
Mrmljajoče /Patra/
V mrmljajočem zenu.
Ob potegljajih dima.
Sva dom v očesu.
Drugačne krvi
se nama razpoteza
čas med ožiljem.
V očesu sva dom.
Dim naju potegljaji.
Zen zamrmra.
Mrmljajuće
U mrmljajućem zenu.
Pri uvlačenju dima.
Smo dom u oku.
Nama se
s drugačijom krvlju rasprostire
vrijeme među ožiljem.
U oku smo dom.
Dim nas uvlači.
Mrmlja zen.
V mrmljajočem zenu.
Ob potegljajih dima.
Sva dom v očesu.
Drugačne krvi
se nama razpoteza
čas med ožiljem.
V očesu sva dom.
Dim naju potegljaji.
Zen zamrmra.
Mrmljajuće
U mrmljajućem zenu.
Pri uvlačenju dima.
Smo dom u oku.
Nama se
s drugačijom krvlju rasprostire
vrijeme među ožiljem.
U oku smo dom.
Dim nas uvlači.
Mrmlja zen.
IZ MOJEGA UHLJA SE NE DA NAREDITI ZMESI AFRODIZIAKA
Nisi me ugriznil med nožne prste.
Zavedla te je deviška mesečina,
ki mi je drsela čez prsi.
Ko si plahutal s krili, si spregledal uhanček,
ki ga tudi moja prababica Artemida ni nosila
v nobeni svoji bradavički.
Zacingljal je in slišala sem, kako se je v kotu
prasketaje razletela svetloba mojega ognja.
V hipu je zaledenela kri in
na tvojem nebu je obvisela moja
rdeča ledena sveča.
Zdaj točno vem, kolikšen je premer žrela
v odprti pečini tvojih ust.
Ko je noč blaga, spodaj slišim čolnarja
z obrežja Stiksa. Poje otožne pesmi.
Takrat med dlani stisnem pahljačo
najinega časa in se počasi odtajam,
kapljam čez čeri odpuščanja.
Nočem, da z mojo svečo v ustih neskončno brodiš.
Skozi pravokotno nebo mi mežika Severnica
in koketno maha s prosojnim robcem čez megleno cesto.
Tudi njej sem rekla, da nisem viharna ptica,
ki z lahkoto prehaja iz enega v drugi svet,
da se še nisem naučila plesa, ki gleda v Lunino zrklo,
in da prav tako nisem nobena šamanka,
ki pod sveto brezo materializira krila
in šteje vzpone svojih padcev.
Saj sem le preprosto dekle iz slovanske dežele.
Imam samo dve dojki, eno krilo
in srčno hipertrofijo.
O ambroziji nič ne vem
in zmeraj jem iz iste sklede.
Amen.
Zdaj veš, da se iz mojega uhlja ne da
narediti zmesi afrodiziaka.
Breza
OD MOG UHA SE NE MOŽE NAPRAVITI SMESA AFRODIZIJAKA
Nisi me ugrizao između nožnih prstiju.
Zavela te je nevina mesečina
koja mi je klizala niz grudi.
Kada si mahao krilima, nisi video minđušu
koju ni moja prabaka Artemida nije nosila
ni u jednoj svojoj bradavici.
Zazvonila je i čula sam kako se je u uglu
pršteći rasula svetlost moje vatre.
U trenutku se je krv zaledila
i na tvom nepcu je ostala da visi
moja crvena ledenica.
Sada tačno znam koliki je presek ždrela
u otvorenoj pećini tvojih usta.
Kada je noć blaga, dole čujem čamdžiju
sa brega Stiksa. Peva melanholične pesme.
Tada među dlanovima stisnem lepezu
našeg vremena i polako se topim,
kapljem niz stene oproštaja.
Neću, da s mojom ledenicom u ustima beskonačno brodiš.
Kroz pravougaono nebo mi namiguje Severnjača
i izazovno maše s prozirnom maramom na maglovitom putu.
I njoj sam rekla da nisam olujna ptica
koja jednostavno prelazi iz jednog u drugi svet,
da još nisam naučila ples koji gleda u Mesečevu zenicu
i da nisam baš nikakva šamanka
koja pod svetom brezom materijalizuje krila
i broji uspone svojih padova.
Samo sam jednostavna devojka iz slovenske zemlje.
Imam samo dve dojke, jedno krilo
i srčnu hipertrofiju.
O ambroziji ništa ne znam
i uvek jedem iz iste činije.
Amin.
Sada znaš da se od mog uha ne može
napraviti smesa afrodizijaka.
Vertigo
Pozdravljena Breza,
Se opravičujem za nekoliko poznejši odgovor.
Upam, da so popravljene besede na pravem mestu.
Lp
Vertigo
Nisi me ugriznil med nožne prste.
Zavedla te je deviška mesečina,
ki mi je drsela čez prsi.
Ko si plahutal s krili, si spregledal uhanček,
ki ga tudi moja prababica Artemida ni nosila
v nobeni svoji bradavički.
Zacingljal je in slišala sem, kako se je v kotu
prasketaje razletela svetloba mojega ognja.
V hipu je zaledenela kri in
na tvojem nebu je obvisela moja
rdeča ledena sveča.
Zdaj točno vem, kolikšen je premer žrela
v odprti pečini tvojih ust.
Ko je noč blaga, spodaj slišim čolnarja
z obrežja Stiksa. Poje otožne pesmi.
Takrat med dlani stisnem pahljačo
najinega časa in se počasi odtajam,
kapljam čez čeri odpuščanja.
Nočem, da z mojo svečo v ustih neskončno brodiš.
Skozi pravokotno nebo mi mežika Severnica
in koketno maha s prosojnim robcem čez megleno cesto.
Tudi njej sem rekla, da nisem viharna ptica,
ki z lahkoto prehaja iz enega v drugi svet,
da se še nisem naučila plesa, ki gleda v Lunino zrklo,
in da prav tako nisem nobena šamanka,
ki pod sveto brezo materializira krila
in šteje vzpone svojih padcev.
Saj sem le preprosto dekle iz slovanske dežele.
Imam samo dve dojki, eno krilo
in srčno hipertrofijo.
O ambroziji nič ne vem
in zmeraj jem iz iste sklede.
Amen.
Zdaj veš, da se iz mojega uhlja ne da
narediti zmesi afrodiziaka.
Breza
OD MOG UHA SE NE MOŽE NAPRAVITI SMESA AFRODIZIJAKA
Nisi me ugrizao između nožnih prstiju.
Zavela te je nevina mesečina
koja mi je klizala niz grudi.
Kada si mahao krilima, nisi video minđušu
koju ni moja prabaka Artemida nije nosila
ni u jednoj svojoj bradavici.
Zazvonila je i čula sam kako se je u uglu
pršteći rasula svetlost moje vatre.
U trenutku se je krv zaledila
i na tvom nepcu je ostala da visi
moja crvena ledenica.
Sada tačno znam koliki je presek ždrela
u otvorenoj pećini tvojih usta.
Kada je noć blaga, dole čujem čamdžiju
sa brega Stiksa. Peva melanholične pesme.
Tada među dlanovima stisnem lepezu
našeg vremena i polako se topim,
kapljem niz stene oproštaja.
Neću, da s mojom ledenicom u ustima beskonačno brodiš.
Kroz pravougaono nebo mi namiguje Severnjača
i izazovno maše s prozirnom maramom na maglovitom putu.
I njoj sam rekla da nisam olujna ptica
koja jednostavno prelazi iz jednog u drugi svet,
da još nisam naučila ples koji gleda u Mesečevu zenicu
i da nisam baš nikakva šamanka
koja pod svetom brezom materijalizuje krila
i broji uspone svojih padova.
Samo sam jednostavna devojka iz slovenske zemlje.
Imam samo dve dojke, jedno krilo
i srčnu hipertrofiju.
O ambroziji ništa ne znam
i uvek jedem iz iste činije.
Amin.
Sada znaš da se od mog uha ne može
napraviti smesa afrodizijaka.
Vertigo
Pozdravljena Breza,
Se opravičujem za nekoliko poznejši odgovor.
Upam, da so popravljene besede na pravem mestu.
Lp
Vertigo
Odlično, Vertigo, hvala ti :-)!
Naj ti preostanek dneva prinese veliko lepega.
breza
Naj ti preostanek dneva prinese veliko lepega.
breza
breza hvala ti! prevod je odličen! :)
lp
lp
Lidija
Zopet sem se lotil soneta in rime.
Grizel sem, grizel... Rezultat je spodaj.
Če imaš kakšno konstruktivno pripombo
-napiši. Bova še malo glodala skupaj?
Razbesedena (sonet )
V zavesti zemlje težka ždi beseda,
ki je radóst ne bo spregovorila,
in je tolažba več ne bo izmila
iz sob, ki že od rojstva jih zaseda.
Zato je mračna, v breznih premolčana,
razpisana na tlaku, zakopanem
v pregibu časa, trpkem, zaigranem;
čez rjavo sito v sence presejana.
Vsak dan jo slutiš, a je ne dojemaš.
Okoli tebe riše nične vzvode;
če te zajame, jo težko sprejemaš.
Kljub dramam tu ni zanke ne zablode,
lahko blefiraš, njen zapis posnemaš -
Razbesedéna zlizan up prebode.
===============================
Obezriječena (sonet )
U svijesti zemlje teška riječ sniva
neizgovorena od usta sreće,
a ni utjeha je isprati neće
iz sobe gdje još rođenja biva.
Sad je mračna, bezdanom ubijana,
raspisana po podu, zakopanom
u zgibu vremena, trpkom, igranom;
kroz smeđe sito u sjenke prosijana.
Svakog je dana slutiš al' ne shvaćaš.
Nulte poluge već crta po gradu;
ako te dohvati teško je prihvaćaš.
Usprkos drami bez omče u padu,
samo blefiraš, njen kod kopiraš -
Obezriječena ubija nadu.
Zopet sem se lotil soneta in rime.
Grizel sem, grizel... Rezultat je spodaj.
Če imaš kakšno konstruktivno pripombo
-napiši. Bova še malo glodala skupaj?
Razbesedena (sonet )
V zavesti zemlje težka ždi beseda,
ki je radóst ne bo spregovorila,
in je tolažba več ne bo izmila
iz sob, ki že od rojstva jih zaseda.
Zato je mračna, v breznih premolčana,
razpisana na tlaku, zakopanem
v pregibu časa, trpkem, zaigranem;
čez rjavo sito v sence presejana.
Vsak dan jo slutiš, a je ne dojemaš.
Okoli tebe riše nične vzvode;
če te zajame, jo težko sprejemaš.
Kljub dramam tu ni zanke ne zablode,
lahko blefiraš, njen zapis posnemaš -
Razbesedéna zlizan up prebode.
===============================
Obezriječena (sonet )
U svijesti zemlje teška riječ sniva
neizgovorena od usta sreće,
a ni utjeha je isprati neće
iz sobe gdje još rođenja biva.
Sad je mračna, bezdanom ubijana,
raspisana po podu, zakopanom
u zgibu vremena, trpkom, igranom;
kroz smeđe sito u sjenke prosijana.
Svakog je dana slutiš al' ne shvaćaš.
Nulte poluge već crta po gradu;
ako te dohvati teško je prihvaćaš.
Usprkos drami bez omče u padu,
samo blefiraš, njen kod kopiraš -
Obezriječena ubija nadu.
SONET - MAKI
Kakva sada pesma da se napiše?
To se pitanje pred mene postavlja.
Sve što je dobro odavno se briše,
Lepa reč meni neće da se javlja.
Pesmi je davno umukao glas,
Osmeh iz srca dugo nisam čuo.
Da l' je ovo košmar ili ludi čas,
Il' je lepe reči pesnik prečuo?
A ja bih sve dao za jedan sonet
Pa nek anđeli odmah nose mene
Samo da je pesmom ulepšan taj let.
Pokušam barem da zapevam pesmu.
Grlo mi suvo, reč neće da krene –
Crni je đavo porušio česmu.
---------------------------------------------
Prevod s predelavo: SONET, Maki
Le kakšno pesem naj sedaj napišem?
Vprašanje to pred mene se postavlja.
Od nekdaj kar je dobro, sproti brišem,
Beseda lepa, kot da se poslavlja.
Pesem je moja tiha in nemočna.
Ne slišim iz srca zdaj več smehljaja.
Je nor ta čas? Je to le mora nočna?
Lepih besed toplina se ohlaja?
Za en sonet bi dal prav vse na svetu,
čeprav potem zaključim potovanje:
S to pesmijo, sam, z angeli v poletu ...
Želim vsaj pesem peti! Ah, spoznanje -
presuho grlo, ni besed na svetu.
Hudič je vzel vodnjak, utopil sanje.
Lidija
Kakva sada pesma da se napiše?
To se pitanje pred mene postavlja.
Sve što je dobro odavno se briše,
Lepa reč meni neće da se javlja.
Pesmi je davno umukao glas,
Osmeh iz srca dugo nisam čuo.
Da l' je ovo košmar ili ludi čas,
Il' je lepe reči pesnik prečuo?
A ja bih sve dao za jedan sonet
Pa nek anđeli odmah nose mene
Samo da je pesmom ulepšan taj let.
Pokušam barem da zapevam pesmu.
Grlo mi suvo, reč neće da krene –
Crni je đavo porušio česmu.
---------------------------------------------
Prevod s predelavo: SONET, Maki
Le kakšno pesem naj sedaj napišem?
Vprašanje to pred mene se postavlja.
Od nekdaj kar je dobro, sproti brišem,
Beseda lepa, kot da se poslavlja.
Pesem je moja tiha in nemočna.
Ne slišim iz srca zdaj več smehljaja.
Je nor ta čas? Je to le mora nočna?
Lepih besed toplina se ohlaja?
Za en sonet bi dal prav vse na svetu,
čeprav potem zaključim potovanje:
S to pesmijo, sam, z angeli v poletu ...
Želim vsaj pesem peti! Ah, spoznanje -
presuho grlo, ni besed na svetu.
Hudič je vzel vodnjak, utopil sanje.
Lidija
Hvala, Lidija!
Vrhunsko!
(Predelava ?)
Lep pozdrav,
MAKI
Vrhunsko!
(Predelava ?)
Lep pozdrav,
MAKI
Tako, se mi zdi, bi teklo morda malce bolj gladko...
Prevod s predelavo: SONET, Maki
Le kakšno pesem naj sedaj napišem?
Vprašanje to pred mene se postavlja.
Od nekdaj kar je dobro, sproti brišem,
Beseda lepa, kot da se poslavlja.
Ta pesem moja tiha je, nemočna.
Ne slišim iz srca zdaj več smehljaja.
Je nor ta čas? Je to le mora nočna?
Besed toplina, da se že ohlaja?
Za en sonet bi dal prav vse na svetu,
čeprav potem zaključim potovanje:
S to pesmijo, sam, z angeli v poletu ...
Želim vsaj pesem peti! Ah, spoznanje -
presuho grlo, ni besed na svetu.
Hudič je vzel vodnjak, utopil sanje.
Prevod s predelavo: SONET, Maki
Le kakšno pesem naj sedaj napišem?
Vprašanje to pred mene se postavlja.
Od nekdaj kar je dobro, sproti brišem,
Beseda lepa, kot da se poslavlja.
Ta pesem moja tiha je, nemočna.
Ne slišim iz srca zdaj več smehljaja.
Je nor ta čas? Je to le mora nočna?
Besed toplina, da se že ohlaja?
Za en sonet bi dal prav vse na svetu,
čeprav potem zaključim potovanje:
S to pesmijo, sam, z angeli v poletu ...
Želim vsaj pesem peti! Ah, spoznanje -
presuho grlo, ni besed na svetu.
Hudič je vzel vodnjak, utopil sanje.
Komentiranje je zaprto!