Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 70482 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Čakaj me ob zori,
ob zelenečem dnevu
in bledolični noči.
Čakaj me, da ne bom sam.
Da ne bodo zlati listi odzvanjali samo zame,
da se ne bom samo jaz smejal klovnom na mestnih avtobusih.
Čakaj me.
Počakaj me,
da ne bom sam hodil mimo bežečih avtomobilov
in si sam kupil vrečke bonbonov.
Da potujoč po črno-belem drevoredu
ne bom umrl od kričanja mojih bližnjih,
morbidnih smehov in petja v tercah.
Počakaj me, da uidem…
Pred vsevednimi sencami
Nevidnih hodnikov,
bolehnimi očmi
in mislimi obešenimi kot (oprano) perilo …
Počakaj …
Če ne pridem … Pa vseeno …
Prižgi svečo zame.
IV (Večernje)
Sačekaj me u zoru
kraj ozelenjelog dana
i bljedolike noći.
Čekaj me, da ne budem sam.
Da zlatno lišće ne bi odzvanjalo samo meni,
da se ne bih samo ja smijao klovnovima na gradskim autobusima.
Čekaj me.
Sačekaj me
da ne hodam sam mimo brzih automobila,
da ne kupujem sam sebi vrećicu bombona.
Da putujući kroz crno-bijeli drvored
ne bih umro od krika mojih bližnjih,
od morbidnog smijanja i pjevanja u tercama.
Sačekaj me, da pobjegnem...
Pred sveznajućim sjenama
nevidljivih hodnika
boležljivim očima
i mislima, obješenim kao (oprano) rublje.
Sačekaj…
Ako i ne dođem.., ipak
za mene upali svijeću.
Zaman. /Gašper/
Mimo bežijo
črni nestanovitni vlaki,
mi pa v polsnu sedimo
in opazujemo.
Po gladkih tirnicah
odtekajo povoščene
slike popolnih
scenarijev naših imen,
ujetih med razbitine
srednješolskih prekrškov.
Mi pa tu sedimo
in sežigamo ta papir.
Sedimo in se smejimo
absurdnosti usode,
zapisane črno na belem
in beremo grafite
zarjavelih vagonov in
čakamo,
da nam šentviška ciganka
iz kavne usedline pove,
da ne sedimo tu zaman.
Uzalud.
Mimo nas jure
crni nestalni vlakovi,
a mi u polusnu sjedimo
i opažamo.
Po glatkim šinama
otječu voskom premazane
slike savršenih
scenarija naših imena,
uhvaćenih među razbijenost
srednjoškolskih prekršaja.
A mi sjedimo tu
i palimo taj papir.
Sjedimo, smijemo se
apsurdnosti sudbine
zapisane crno na bijelom,
čitamo grafite
zahrđalih vagona i
čekamo
da nam šentvidska ciganka
progata iz fildžana i kaže
da ne sjedimo tu uzalud.
ali lahko pogledaš pod forum = Brez besed-drugič=avtor Andrejka.
Sem namreč vnesla pod napačno temo.
LP
Andrejka
Objamem te na Navju!
Brez besed - drugič
v nočeh
ko tiho joče čas
molčiš
vse tiše
do globine
vse dlje
od najine bližine
kot skrčen krč
zategnjen
bolj kot bol
v mrak najine besede
in ni je hujše bede
od nebesed
ljubezni
Bez riječi – drugi put (prevod)
u noćima
kad vrijeme tiho plače
šutiš
sve tiše
do dubine
sve dalje
od naše blizine
kao zgrčeni grč
nategnut
više od bola
u mrak naše riječi
i nema gore bijede
od ljubavi
bez riječi
Bez riječi - drugi put (prepesnitev)
U noćima
dok vrijeme tiho plače
šutiš
sve tiše
do dubine
sve dalje
od naše blizine
kao zgrčen grč
nategnut
snažnije od bola
u mračinu izgovorenoga
i nema strašnijeg jada
od ljubavi
bez riječi
Perfektno opravljeno delo !
Zahvaljujem se ti za pozornost in trud.
Lep pozdrav. srečko :)
Imej se lepo!
redki lasje
zlepljeni na čelo in tilnik
mirne oči uprte v strop
roke položene v naročje
modre ustnice obletava muha
akvarel tihožitja
obešen vame
Akvarel
rijetka kosa
slijepljena uz čelo i zatiljak
mirne oči uprte u plafon
ruke položene u krilo
modra usta oblijeće muha
akvarel mrtve prirode
visi u meni
Dva pogleda
ne vidiš
vsak dan
ubitega konja -
in zaboli
vsak dan
nas navajajo
gledati
ubite ljudi -
da ne zaboli
in iz ust
smrdi
po denarju
Dva pogleda
ne vidiš
svaki dan
ubijenog konja –
i zaboli
svaki dan
nas privikavaju
gledati
ubijene ljude –
da ne zaboli
iz usta
smrad
po novcu
Golo in čisto
zdaj te lahko
izpijem
s počasnimi požirki
hladna se mešaš
z mojo vročo slino
in mlačna zdrsiš
v drobovje pozabe
nekoč
te dvignem
iz kaosa podzavesti
v medle spomine
golo in čisto
Golu i čistu
sad te mogu
ispiti
usporenim gutljajima
hladna se miješaš
s mojom vrućom slinom
i mlačna kliziš
u drob zaborava
jednom
ću te dignuti
iz kaosa podsvijesti
u blijedu uspomenu
golu i čistu
Se priporočam še za kakšno.
Prisrčen objem od
Andrejke
Bez riječi - drugi put (prepesnitev)
U noćima
dok vrijeme tiho plače
šutiš
sve tiše
do dubine
sve dalje
od naše blizine
kao zgrčen grč
nategnut
snažnije od bola
u mračinu izgovorenoga
nema strašnijeg jada
od ljubavi
kojoj nedostaju riječi. -
seveda. če se strinjaš??
Lp, breza
Hvala še enkrat.
Se vidiva v Ljubljani...
A
Idiotov ni nikoli preveč
Kaj sem jaz
in
kaj si ti?
Težko vprašanje.
Mogoče sem idiot
ali
pa si to ti?
Resnice ni.
Še ogledala lažejo.
-------------------------
prevod: Idiota nikada nije previše
Šta sam ja
i
šta si ti?
Težko pitanje.
Možda sam idiota
ili
jesi to ti?
Istine nema.
Još ogledala lažu.
Poskus prevoda moje prvoobjavljene pesmi na pesem.si.
Pozdrav vsem, mezopotamsky
prevod: Idiota nikada nije previše
Šta sam ja
a
šta si ti?
Pitanje je teško.
Možda sam idiot
ili
si to ti?
Istine nema.
Ogledala lažu.
lp. Ivan
[i]
pijane metafore
lete od tebe ka meni
za nasim stolom
cvjetaju rijeci
kao morske alge
stol postaje ljepljiv
slan i zelenkast
a rijeci su ukusne
i jezici nam se spajaju
natekli od alkohola
borimo se sa zmajevima
pravimo vremenske strojeve
probijamo maglicu Andromede
rijeci su krotke i zahvalne
i treba svaku dobro zaliti
glave su nam
u duhanskim oblacima
zavaljeni smo
u plasticne stolice
kad razgovor zastane
rijeci se rasipaju
u kvantni prah
poslije se otvaraju
novi fajlovi u memoriji
oci laserski sijaju
i prije nego se vratimo
u virtualne kraljevine
narucujemo dva ledena piva.
Faruk Sehic
NA TERASI PRI DVEH RIBIČIH
pijane metafore
pršijo iz tebe k meni
za najino mizo
kot morske alge
cvetijo besede
miza postaja lepljiva
slana zelenkasta
besede so okusne
od alkohola natekla jezika
se spajata
boriva se z zmaji
izdelujeva vremenske stroje
prebijava meglico Andromede
besede so krotke in hvaležne
in treba je vsako dobro zaliti
najini glavi
sta v oblakih tobačnega dima
zavaljena sva
v plastična stola
ko pogovor zastane
besede razpadajo
v kvantni prah
potem se v spominu
odpirajo nove datoteke
oči se lasersko bleščijo
in preden se vrneva
v virtualne kraljevine
naročiva še dve ledeni pivi
FARUK ŠEHIĆ
[I]
Nekada sam pisao
kako pjesma o Sarajevu treba mirisati
na hartiju onu, davnu, kojom su trgovci
umotavali naranče -
sa crtežom utisnutim na šuškavoj hartiji
sa slučajnim prolaznikom na crtežu
i minaretima pogužvanim.
Sada je grad načet; rastvorene forme,
Sarajevo podsjeća na postmoderno djelo
fantastičnih razmjera.
Toliko je stradanja, toliko jeftinih osjećanja: niko ne plače.
Smrt je opća i kič je opći.
Šta je mislio Jeff Koonse
veličajući vrednote Kitscha?
Sad više ništa nije važno.
Smak svijeta otpočinje običnom gestom: pokretom ruke
mladića u maskirnoj uniformi
koji trga ružu i nosi je svojim putem.
Zauvijek kasni saznanje
da trgati ima nekog smisla -
samo ako je ruža namijenjena.
Semezdin Mehmedinović
SARAJEVO
Včasih sem pisal
na tisti star papir s katerim so trgovci
zavijali pomaranče –
kako mora pesem o Sarajevu dišati.
Z risbo vtisnjeno na šelesteč papir,
risbo z naključnim mimoidočim
in zmečkanimi minareti.
Sedaj je mesto načeto, razbite so forme.
Sarajevo spominja na postmoderno umetnost,
fantastičnih razmer.
Toliko ubitih, toliko cenenih čustev: nihče ne joka.
Smrt je vsakdanja in kič je vsakdanji.
Le kaj je razmišljal Jeff Koonse
ko je poveličeval vrednote Kitscha?
Sedaj ni nič več važno ...
Potop sveta se začne z navadno gesto: gibom roke
mladeniča v maskirni obleki,
ki trga rožo in jo nosi po svoji poti.
Za vedno zamuja spoznanje,
da trganje ima neki smisel –
samo, če je roža komu namenjena.
Samezdin Mehmedinović
Sprejmem tvoj prevod za uradnega:) Moj je bil le poskus:)
Imej se lepo, mezopotamsky
Čak i ogledala lažu
Tako bo pesem veliko bolj razumljiva, vsaj meni se tako zdi. Seveda, izbira je tvoja.
Lp Ivanu in tebi!
breza
Imaš prav, res zadnji verz tako bolje zveni in ohranja izvirni pomen. Torej se prevod takole glasi:
Idiota nikada nije previše
Šta sam ja
a
šta si ti?
Pitanje je teško.
Možda sam idiot
ili
si to ti?
Istine nema.
Čak i ogledala lažu.
Še kakšna pripomba? Ivan, kaj meniš?
Najlepša hvala obema, kdo bo podpisal prevod:))
lp, mezopotamsky
Zdi se mi, da bi bilo bolj verodostojno takole:
Idiota nikada nema previše
???
Ker namreč, če preberem takole: "idiota nikada nije previše ...", potem si prevedem, kot da se nanaša na ednino: nikoli ni preveč ... idiota
s tem, da manjka še glagol (npr: idiota nikada nije previše posječivao )
Mezopotamski pa pravi: idiotov nikoli ni preveč.
... samo vprašam, rada bi se kaj naučila, nianse jezika so lahko tako raznorodno pomenljive!
:)
Lp, Lidija
hvala za odlične prevode (in za izbor pesmi, ki si jih prevedla)! Zvenijo lepo, a še lepše bo, ko boš prevod glasno prebrala!
Se vidiva jutri!
murka
Mezopotamski, kar se mene tiče, prevod je tvoj, prijateljska pomoč, pa je moja ;-))! In ko smo že pri tem, evo ti še ena varanta v hr.j.
Idiota je uvijek premalo (Idiota nikad nije previše)
Što sam ja
i
što si ti?
Teško pitanje.
Možda sam idiot
ili
si to, možda, ti?
Nećemo o istini.
Čak i ogledala lažu.
lp
in hvala za pojasnilo.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!