razgrabljena mesečina žabec razveže culo spominov oblaki polni modric bičajo zemljo glava je polna razposajenih tolkal iz ribnika sredi zajčje dobrave pljuskne razumevanje sluzasti kraki plezajo čez presušene kanale razmočena je gomila pokopanih misli izbuljene oči se skotalijo po zlizanih stopnicah utvar in obljubijo da bo sreča kmalu pripadla tudi temu jalovemu času in da bodo po koncu zime čebulnice ponovno vzkalile
============================
Prikrivene impresije IV
razgrabljena mjesečina žabac razvezuje zavežljaj uspomena oblaci puni modrica bičuju zemlju glava je puna nestašnih udaraljki iz ribnjaka usred zečje dubrave zapljuskuje razumijevanje sluzavi kraci pužu preko presušenih kanala raskvašena je gomila pokopanih misli izbuljene oči kotrljaju se po izlizanim stepenicama i obećavaju da će sreća uskoro pripasti i ovom vremenu jalovom a kad prođe zima lukovice će ponovo proklijati
vsako noč pride rašid ica korg pridejo tudi demoni zlovešče množijo se širijo kot plesen po zidu glivice sramne uši plešejo z negibnimi obrazi počasi kot derviši z očmi fiksiranimi vame z vsakim obratom zavrtajo globlje bolj temeljito skoraj popolno priklenejo me v budnost na te predstave neuspešno vabim spokojnost
pa tako rada bi se vsaj enkrat dobro naspala
================================
Noćna predstava
svaku noć dođe rašid ica korg dođu i demoni zloslutno se množe šire se kao plijesan po zidu gljivice stidne uši plešu nepomičnim obrazima polako kao derviši očima fiksiranim u mene svakim okretom zavrte dublje temeljitije skoro savršeno me zakuju u budnost na te predstave bezuspješno pozivam spokojnost
pomladna lahkotnost resno zamuja svet ni nikoli samo črno bel rebro je počilo včasih posije tudi sonce vprašanja so dovoljena razen tistih ki niso dotik horizonta sanje bežijo ostajaš lačen besede polnijo glavo padam v brezno priokus laži nisem te dovolj zaznamovala gniloba zaudarja mravlje so oživele svet je zastal
================================
Prikrite impresije II
proljetna lepršavost ozbiljno kasni svijet nije nikada samo crno bijel rebro je puklo ponekad zasije i sunce pitanja su dozvoljena osim onih koja nisu dodir horizonta snovi bježe ostaješ gladan riječi pune glavu padam u ponor priukus laži nisam te dovoljno obilježila trulež zaudara mravi su oživjeli zastao je svijet
Jur, brez zamere, ampak rim v tvojem prevodu skorada ni (če se beseda konča na isto črko, to še ni rima, rimo zaokroži enako poudarjen zadnji zlog) ... Težko je prevajati rimano poezijo, takole dobesedno skoraj nemogoče. Tvoj prevod je kar se tiče smisla in poante pesmi super - ampak zdaj ni več forme, pač pa lep prevod v dokaj prosti verz.
Res je Lidija zato sem tudi napisal "vsaj malo". Ob dobesednem prevodu je težko doseči kaj več glede rime. Mislim pa, da pesem lepo steče v hrvaščini in ne izgubi preveč zaradi pomanjkljive rime.
Rdeča zemlja Rdeča kri Kri v trtah Kri v žilah Žilah bora Žilah Krasa Krasa ki je v meni Krasa ki ga ljubim Ljubim gmajne Ljubim kamen Kamen moči Kamen tišine Tišine ki boli Tišine ki pomirja Pomirja zmedo misli Pomirja sapo burje Burje v borjače ujete Burje v sunkih duše Duše v jagodah brina Duše zaprtih ograd Ograd na obzorju duha Ograd med travami srca Srca nemirnega Srca ki se spotika po brezpotju Brezpotju nesmislov Brezpotju brez cilja Cilja ovitega v robido Cilja skritega v vrtačah Vrtačah polnih kač Vrtačah globokih Globokih kot kraška brezna Globokih kot tvoje oči Oči ki objemajo cvetje Oči ki se pasejo v travah Travah ki jočejo z mano Travah plešočih v jesen Jesen v mojih laseh Jesen odprtih dlani Dlani z barvo terana Dlani kjer žulj še rosi Rosi dež v štjrne in kale Rosi na sive skale Skale stoletnih zgodb Skale tihe kot grob Grob mojih sanj Grob rdečih zvezd Zvezd v rojih ruja Zvezd v srcu Krasa Krasa Ruja
========================
KRV MOGA RUJA
Crvena zemlja Crvena krv Krv u lozama Krv u žilama Žilama bora Žilama Krasa Krasa što je u meni Krasa koji volim Volim ledine Volim kamen Kamen snage Kamen tišine Tišine što boli Tišine koja smiruje Smiruje zbrku misli Smiruje daške bure Bure u torove uhvaćene Bure u udarima duše Duše u bobicama kupina Duše zatvorenih ograda Ograda na obzoru duha Ograda među travama srca Srca nemirnoga Srca koje se spotiče po bespuću Bespuću nesmisli Bespuću bez cilja Cilja uvijenog u kupine Cilja skrivenog u vrtačama Vrtačama punim zmija Vrtačama dubokim Dubokim kao kraški bezdan Dubokim kao tvoje oči Oči koje grle cvijeće Oči koje se napasaju u travama Travama koje sa mnom plaču Travama što plešu u jesen Jesen u mojoj kosi Jesen otvorena dlana Dlana u boji terana Dlana gdje žulj još rosi Rosi kiša u šterne i kale Rosi na sivo kamenje Kamenje vjekovnih priča Kamenje tiho kao grob Grob mojih snova Grob crvenih zvijezda Zvijezda u rojevima ruja Zvijezda u srcu Krasa Krasa Ruja
Mehmedinović je svetovno priznan pesnik. Njegove zbirke se prevajajo po celi Evropi, ter Ameriki.
ČETNIČKI POLOŽAJ [i] Prvo je stigao rovokopac, u zemlji je izdubio rovove, a kamionom su dovukli betonske ploce kojim su ih oblozili. Sa strane su ukopani tenkovi tako da im samo cijevi vire. I topovi. Izvan su dometa nasih pusaka. Mozda bi u takvim rovovima mogli i prezimiti? Sada je avgust; iz Nisa im stize duhan, iz Prokuplja rakija. Ne znam odakle im dovode zenske, a i njih sam, kroz dogled, vidio. Jedna je postavila dusek za plazu uz rov i u kupacem kostimu se sunca. Lezi tako satima. Onda ustane, pride topu, povuce kanap i nasumce ispali granatu prema gradu. Na trenutak osluskuje i gleda u izvor praska; i jos se, nevino, propne na prste. A onda se vrati nazad, tijelo maze mlijekom za suncanje i sasvim se predaje svom miru.
Semezdin Mehmedinovic, Sarajevo blues
ČETNIŠKI POLOŽAJ
Najprej je prišel rovokopač, v zemljo je izdolbel rove, a s kamionom so privlekli betonske plošče s katerimi so jih obložili. S strani so vkopani tanki, tako da jim štrlijo samo cevi. Tudi topovi. So izven dometa naših pušk. Morda bi lahko v takšnih rovih tudi prezimili? Sedaj je Avgust, iz Niša jim prihaja tobak, iz Prokuplja žganje. Ne vem od kje jim dovažajo ženske, a njih sem, skozi daljnogled, videl. Ena je raztegnila blazino za plažo ob rov in se v kopalkah sonči. Tako leži že ure. Potem vstane, pride h topu, povleče vrv in naključno izstreli granato proti mestu. Za trenutek prisluhne in gleda v izvor poka; in se še, nedolžno, povzpne na prste. A potem se vrne nazaj, telo maže z mlekom za sončenje in se čisto preda svojemu miru.
Ja, Dusann, grozljivo trpek insert iz nedavne vojne. Vreden prevoda. Po moje ni pesem, pač pa kratka proza, čeprav je Mehmedinović znan pesnik.
Malo sem popravila tvij prevod, par skladenjskih malenkosti. Včasih se je bolje izogniti dobesednemu prevodu, da jezik bolj elegantno steče.
Najprej je prišel rovokopač. V zemljo je izdolbel rove, ki so jih obložili z betonskimo ploščami, privlečenimi s kamionom. S strani so vkopani tanki, tako da ven štrlijo samo cevi. Tudi topovi. Izven dometa naših pušk so. Morda bi lahko v takšnih rovih tudi prezimili? Sedaj je avgust, iz Niša prihaja tobak, iz Prokuplja žganje. Ne vem od kod jim dovažajo ženske, a sem jih, skozi daljnogled, videl. Ena je raztegnila blazino za plažo ob rov in se v kopalkah sonči. Tako leži že ure. Potem vstane, se približa topu, povleče vrv in naključno izstreli granato proti mestu. Za trenutek prisluhne in gleda v izvor poka; in se še, nedolžno, povzpne na prste. Nato se vrne nazaj, telo maže z mlekom za sončenje in se čisto preda svojemu miru.
Ja, hvala Lidija za trud. Malo sem se prestrašil, ker sem imel pred seboj takšno veličino. Jaz osebno ne bi gledal toliko na obliko - mislim, da jo je on celo namenoma tako oblikoval, da deluje kot vojaški zapis in v tem je keč. O tem je potrebno razmisliti. Potegnilo me je besedilo, ki je res močno in jaz bi rekel, da je to pesem v prozi, čeprav vi najbrž trdite drugače - o tem smo že diskutirali. Navsezadnje to ni važno. Jaz sem še vedno mnenja, da preveliko metafor ponavadi kazi pesem in če je socialno kritična ali psihološka še posebej. Lidija z dodatkom besed, ki si jih dodala pesem speglaš, je še vedno močna, ker je res dobra, samo izgubi vojaški naboj poročila ali raporta, zato ostanem pri svojem prevodu. Tudi strah je viden iz besedila, če ga človek dobro prečekira.