Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 63799 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
kr naprej me neki drzajo urednice.
Me je Zalka opozorila, da me sprašuješ za soglasje za pošiljanje prevoda naprej.
Jasno.
vešda.
Super!
Fajn.
Lp
P.
In še veliko uspeha ti želim!
lp
krasni so tvoji prevodi in vesel sem ter počaščen, da se lotiš tudi mojih stihov. Imaš moje polno soglasje.
Hvala in lep pozdrav !
Andrej iz brezna
Kerstin
potem pa bom mogla odposlati prevode.
Potrebovala bom tudi vaša imena, nekatera že poznam, drugih pa ne.
Sigi, Moki (če se bo strinjala z objavo) in Andrej iz brezna :), prosim, sporočite mi vaša imena na mail [email protected], ker mislim, da se urednica Paralela ne bo strinjala z objavo pod pseudonimom.
Lp, breza
Pozdravljeno zaporedje
Ko si v presežnost
zajel moj duh,
so se nesmisli
v sladostrastju gibov
zrcalno lesketali.
Zbližale
so se otrple skorje,
ločila vozlišča pajčevin,
dišave kožnih izparin
so se zagozdile
v neskončnosti plasti
in v spiritualnosti
poniknjenih slasti.
Kruta moč pohote
je preluknjana pršela.
V krčenje.
V raztezanje.
V zaporedje.
=============================
Pozdrav redoslijedu
Kad si u premoć
zarobio moj duh,
nesmisli su se
zrcalno bljeskali
u sladostrašću pokreta.
Zbližile
su se ukrućene kore,
udaljila čvorišta paučine,
mirisi kožnih isparina
ukliještili su se
v beskraju slojeva
i u spiritualnosti
nestalih slasti.
Kruta moć pohote
probušena je prštala.
U stezanje.
U rastezanje.
U redoslijed.
Dobila sem e-mail od Zalke in Ane. Seveda se strinjam z objavo in sem počaščena.
Bila sem na smučanju z družino. Odklopljena od vsega.
Joj oprosti, res si sama želim, da je pesem objavljena. Javi mi, kako je? da Upam, da ni prepozno.
S..... sekiram se.
hvala ti... zelo sem počaščena. Se priporočam.
LP Helena
Seveda se strinjam s prevodom in objavo. Hvala, pozdrav Lučka
Lp, breza
ne zamerim ti
da me primerjaš
s plesnijo v kozarcu marmelade
in ne zaslužim si
da bi bil bakterija
v tkivu tvojih čustev
niti virus
v celici tvojega vesolja
niti atom
v molekuli tvojega kisika
niti neskončnost
v tvojem trenutku
mogoče ti malo zamerim le
da si razcefrala
tisto najino solzo
na prafaktorje spominov
in z njimi nakrmila
vse tiste debele golobe
ki gnezdijo
v grenkih previsih
tvojih besed
Gorke litice tvojih riječi
Ne zamjerim ti
što me uspoređuješ
sa pljesnivošću u tegli marmelade
i ne zaslužim
da budem bakterija
u tkivu tvojih osjećaja
niti virus
u ćeliji tvog svemira
niti atom
u molekuli tvog kisika
niti beskonačnost
u tvom trenutku
možda ti malo zamjerim samo
što si raskomadala
onu našu suzu
na prafaktore uspomena
i s njima nakrmila
sve one debele golubove,
što gnijezde
u gorkim liticama
tvojih riječi.
Tanka X
Iz celic brišem
prežvečene spomine,
nastaja majhna
zevajoča praznina.
Zapolnim jo, ko bo čas.
======================
Tanka X
Ćelije brišu
sažvakana sjećanja,
nastaje mala
zjapeća praznina.
Popunit ću, kad mognem.
Tanka XI
z mislimi drugje
jo prikleneš med dlani
zvok bolečine
odmeva med žlebovi
dokler se ne izliješ
======================
Tanka XI
misli lutaju
kad nju zaključaš u dlan
a zvuci bola
u olucima ječe
dok se sav ne razliješ
Tanka XIV
moški in ženska
brez leska in iluzij
razkoščičena
ob oknu, ki ne tesni
strmita v gluho zimo
===================
Tanka XIV
muški i ženska
bez sjaja iluzija
i bez koštica
kroz prozor koji diše
u gluhu zimu zure
Tanka XVI
na rob večera
zakopljeva ostanke
temačnih misli
da v zamolklem soju sveč
razčeševa dotike
==================
Tanka XVI
na rub večeri
zakopamo ostatke
sumornih misli
mutnim sjajem svijeća
raščešljamo dodire
če zamižim
vidim bele pikice
morda so rumene
zvezde niso ker te so prepovedane
sonca pa ne morejo biti tako prekleto majhna.
z razmazanim pogledom
raztapljam razkopano lebdenje, ki ga pišem sama.
namišljeni objem se spremeni
v brutalno brezpomensko enoto
neizpolnjenega hlastajočega zamaha.
*
vedno gledam z razvlečeno mreno
in manem zarošeno obličje
svoje črne prste
pa si namočim
v misli
*
misli so voda
izpareva na konicah umazanih prstov
še preden umije
vse premajhnosti
vse nabuhlosti
vse vzporednosti
*
preozke so struge po katerih tečem,
belih kamnov nihče več ne opazi
v deroči nujnosti besnečega blata,
ki ni nič drugega, kot miljarda kapelj,
ki so na poti pobrale črnino in jo
vzporedno odnašajo neznano kam
*
če zamižim,
spet zalebdim v namišljenem objemu,
skrivaj polovim vse preostale prepovedane zvezde
in se dokončno posušim v blatnih strugah deročih misli ...
... tako prepovedana
in tako prekleto majhna
v vsej svoji neskončnosti ...
Entropija
Ako zažmirim
vidim bijele tačkice
možda su žute
zvijezde nisu jer su one zabranjene
a ni sunca ne mogu biti tako prokleto malena.
S razmazanim pogledom
rastapam raskopano lebdjenje, što ga sama pišem
zamišljeni zagrljaj se promijeni
u brutalno beznačajni odsjek
neispunjenog halapljivog zamaha.
Uvijek gledam s razvučenom mrenom
i mahnem orošeno obličje
a potom
svoje crne prste
namočim u misli
misli su voda
što ispari s vrhova umazanih prstiju
i prije nego što umije
sve sićušne bitnosti
sve nabreknutosti
sve usporednosti
preuska su korita po kojim tečem,
bijelo kamenje niko više ne vidi
u brzacima neizbježnog bijesnog blata,
što i nije ništa drugo, nego milijarda kapljica,
koje su na putu pokupile crninu koju
usporedno odnose u nigdinu
ako zažmirim,
lebdjet ću opet u zamišljenom zagrljaju,
krišom ću pohvatati preostale zabranjene zvijezde
i konačno se posušiti u blatnim koritima trgajućih misli ...
... tako zabranjena
i tako prokleto mala
u svoj svojoj beskonačnosti ...
Lp, Lidija
Super, kajpak!
Prikrite impresije avtor Luna
Prikrite impresije
stopinje v snegu
so se vdale soncu
naivno delujem
črni biseri ležijo
po kotih sobe
mačka začudeno gleda
ne prede več
samo še praska
pametno molčim
zajec je v gozdu
zebe ga
tam je še zima
ne sprašujem reči
dama iz rokava
čaka na zmagoslavje
ptice so izgubile smer
pravilen odgovor
ni več mogoč
sicer pa
le kdo bi spet bival
v opustošenem gnezdu
luknjam žalost
mogoče si jo že jutri
obesim okoli vratu
=====================
Prikrivene impresije
tragovi u snijegu
su se predali suncu
izgledam naivno
crni biseri leže
po uglovima sobe
mačka začuđeno gleda
ne prede više
samo još grebe
pametno šutim
zec je u šumi
hladno mu je
tamo je još zima
ne zapitkujem predmete
dama iz rukava
čeka na pobjedničko slavlje
ptice su izgubile smjer
pravilan odgovor
više nije moguć
a tko bi inače
opet stanovao
u opustošenom gnijezdu
bušim tugu
i možda ću je već sutra
objesiti oko vrata
Konec pomanjkanja
Včasih sem imela premalo
besed,
da bi ti povedala,
kaj mi pomeniš
in rok,
da bi te v celoti objela.
Zdaj imam obojega dovolj.
Besed,
da naveličano odzdravim sosedi
in rok,
da zaprem vrata za sabo.
====================
Kraj oskudice
Nekada sam imala premalo
riječi
da bih ti rekla
koliko mi značiš
i premalo ruku
da bih te cijeloga obgrlila.
A sad imam dosta i jednog i drugog.
Riječi
da zlovoljno otpozdravim susjedi
i ruku
da zatvorim vrata za sobom.
Komentiranje je zaprto!