Forum
- Datum objave:
09. 09. 2009 ob 10:28 - Spremljaj
- Število komentarjev: 1157
- Piše: Zalka Grabnar
_LI.jpg "Zalka Grabnar")
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 63877 krat
PREVEDI PESEM
Prevajalski entuziasti na plan :-)))
Lp,
Zalka
Z vsemi verigami, ki jih premorem
sem vklenila veke,
da se mi iz kotanj oči
ne izlijejo kosti oglodanih solza, >> ne bi izlile
da se nemoč joka ne zapodi >> ne bi zapodila
Tu mora biti pogojni naklon, gre za namerni odvisnik - vklenila sem veke - čemu? - da se ne bi ...
Kerstin
Kerstin, bi šlo tko:
Z vsemi razpoložljivimi ključavnicami
sem vklenila veke,
da se mi ne bi iz očesne votline
vsule kosti oglodane solze,
da se ne bi nemoč joka zapodila
v praznino sestrinega sinjega pogleda ...
???
K.
L.
Lepe sanje.
lp, b
Objavil si jo ti (no, prevod je tvoj) tako, da lahko vneseš popravke!
Če se z njimi strinjaš.
Seveda.
:)
L
no, pesem sem objavil prehitro, z namenom, da ji naredim reklamo.
lp.b
Moj namen nikakor ni bil, da si prisvojim tvoje delo, nasprotno, sem mislila, da ti bo coctail pomagal, da nadgradiš svoj prevod. Pri prevajanju je zelo pomembno, da se čim tesnejše oprijemamo izvirnika (seveda, če je to možno) še posebej v delih, ki so ključni nosilci pesmi. Upam, močno upam, da tu ni nobene zamere, če drug drugemu ukažemo na napake, saj valjda! zato imamo te delavnice, učimo se :). Zdaj, ko imaš širši uvid v Cerebralko, prosim, bodi prijatelj in me obdari svojim končnim prevodom, bi ga bila zelo, zelo vesela!
Srčni objem!
Breza
Ven iz sebe, ven iz kože,
ven iz celice kosti.
Ven iz glave, iz besedja,
slišim tuj spev,
poje mi:
"Ven iz pesmi, ven iz misli,
proč od stokov lastnih mej ...
stran od grizenja vsakdana.
Ven iz sebe,
ven poglej!"
Me tam tisti nič počaka,
ki ga kličem, ko molčim?
Stran drobovje, stran navlaka!
Iščem kaj?
Da izgubim.
Ven bi rada, a trenutek
znotraj open bivanja-
vsebnost, ki me golta vase,
ne spusti me.
Ne bom šla.
Bijeg
Van iz sebe, van iz kože,
van iz ćelije kosti.
Van iz glave, iz riječi,
čujem tuđu pjesmu,
pjeva mi:
„Van iz pjesme, van iz misli,
dalje od ječanja vlastite međe...
što dalje od grizenja svakodnevnice.
Van iz sebe,
gledaj napolje!“
Čeka li me tamo ono ništa,
koje prizivam dok šutim?
Napolje, utrobo! Svuci se, presvlako!
Tražim, što?
Da izgubim.
Hoću napolje, a trenutak
iznutra open bivanja –
sadržaj, što me u sebe vuče,
ne popušta.
Ne idem nikuda.
In, seveda ti imaš zadnjo besedo pri razlaganju, saj si avtorica, to sem hotel reči.
V resnici sploh ne bi smel objaviti, brez tvojega žegna. Šlo je bolj za prepesnitev. In sem se bal, da bo premalo podobno originalu. Vidim tudi, da sem na koncu, kjer sem mel dileme o pomenih(aplavz),pošteno kiksnil, plus to, da sem vztrajno napačno prebiral "plješćući". Tko, da pomišljam, če bi zdaj objavil ta coctail, da bi si jaz prisvojil tvoj prevod ali pa od Jura. Tko, da res ne vem???Bom poštudiral,ali pa bi jo morda hotel objaviti Jur.
prjateljski objem!
b
Jaz bi se na tvojem mestu vrnila na prvotni prevod, popravila ga, našminkala in poslala v svet :), kaj boš pa ti naredil, je odvisno od tebe ;)
lp, breza
lp.b
lp, andrej
DIVJA BABA
Odparaš me po robu
Nesmiselnih hotenj,
Zavihaš navzven
In z mano grobo
Obrišeš kolena
Svojih plemen.
V škotski resavi
In norveškem fjordu
Sva še imela rdeče lase
In podobni postavi,
Se zbirala v hordo,
Lovila jelene
In vrtala luknje v zobe
Sabljastih tigrov.
Nekje na poti na jug
Si brez mene
Na divjem pohodu sidral
V pašnike plug
In na ognjišče
Novo črno žensko,
Postavljal svetišče
In se šel vzrejo plemensko,
Medtem ko sem izumirala
V jamah pri Gibraltarju,
Goltala zemljo rumeno,
Galebom prsi odpirala,
Tonila v barju.
V tebi sem le še drobec,
Hibrid nedotaknjen
Zbrisanega sveta,
tisti zobec,
zataknjen
na rep tvoje DNK.
-------------------------------
DIVLJA BABA
Paraš me po rubu
Nesmislenog htijenja
Sučeš prema vanjskom zubu
I sa mnom grubo
brišeš koljena
svojih plemena.
U vrisju škotskom
I norveškom fjordu
Još smo bili sa crvenom kosom
I imali sličan stas
Sakupljali smo se u hordu
Jelene lovili
A u zube sabljastih tigrova
Rupe bušili
Bez mene si
Negdje na putu prema jugu
Na divljem pohodu sidrio
Plug u pašnjake
I na ognjišta
Novu crnu ženu
U svetište si postavljao
I plemenski uzgoj počinjao
A ja sam u to vrijeme izumirala
U jamama kod Gibraltara
Galebovima sam otvarala prsa
Gutala zemlju žutu
A mene je gutala bara
U tebi sam samo komadić
Netaknut hibrid svijeta
Kojemu za trag zna
Tek onaj moj zubić
Zaboden
U rep tvoga DNK
U svetište si postavljao
Kako se je notri znašel U?
On ni nove ženske postavljal v svetišče - novo žensko je (tako kot plug) sidral - plug v pašnike, žensko pa je sidral na ognjišče.
Poleg tega pa je postavljal svetišče in se šel plemensko vzrejo.
Tako da - tisti U nekako ne spada noter.
Kaj praviš?
Lp,
Kerstin
Lp,
breza
Popravljam, ti pa popravi na portalu.
DIVLJA BABA
Paraš me po rubu
Nesmislenog htijenja
Sučeš prema vanjskom zubu
I sa mnom grubo
brišeš koljena
svojih plemena.
U vrisju škotskom
I norveškom fjordu
Još smo bili sa kosom crvenom
I imali sličan stas
Sakupljali smo se u hordu
Jelene lovili
A u zube sabljastih tigrova
Rupe bušili
Bez mene si
Negdje na putu prema jugu
Na divljem pohodu sidrio
Plug u pašnjake
A na ognjište
Novu crnu ženu
Svetište si postavljao
I plemenski uzgoj počinjao
A ja sam u to vrijeme izumirala
U jamama kod Gibraltara
Galebovima sam otvarala prsa
Gutala zemlju žutu
A mene je gutala bara
U tebi sam samo komadić
Netaknut hibrid svijeta
Kojemu za trag zna
Tek onaj moj zubić
Zaboden
U rep tvoga DNK
Legenda.
Mesto kot tujek
ujeto v pretesni
posteljnini
materničnega vratu.
Edina še živeča
je sobica s štirimi
mehkimi stenami.
Kot edina bo kmalu
izbrisana s seznama
jutranje tabletke.
Poskušam te vrniti
v popkovino.
(Serigala)
-------------------------------------
Legenda.
Grad kao strano tijelo
uhvaćeno pretijesnom
posteljinom
materničnoga vrata.
Jedina koja još živi
je sobica sa četiri
mekana zida.
Uskoro će biti jedina
izbrisana sa spiska
jutarnje tabletice.
Pokušavam te vratiti
u pupčanicu.
Božična
Kot vsak, tudi ta dan
napolnjen bo s teboj.
Čeprav si daleč stran,
v meni še si moj.
Božični je večer.
Glej, vse luči gorijo.
Le kje spokoj je, mir?
Spomini ne zaspijo.
Naj moja tiha želja
doseže zdaj tvoj svet.
Moj košček bo veselja,
ko te pobožam spet ...
+++++++++++++++
Božična
Kao svaki drugi i ovaj
dan bit će samo tvoj.
Premda si daleko negdje
u meni još si moj.
Badnji je večer.
Posvuda gore svijetla i svijeće.
A gdje je spokoj, mir?
Uspomene zaspat neće.
Do toga tvoga svijeta
nek stigne moja tiha želja.
Kad te pomilujem opet
mrvica bit će mog veselja.
Komentiranje je zaprto!