Forum

Poskusi prevodov pesmi Ljubice Ribić

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/98782/napustena_djeca

ZAPUŠČENI OTROCI

Moji angeli nimajo kril

po zemlji korakajo

iskaje kos neba.

Brez nasmeha v očesu

zarisanega na usticah

se pomečkani rinejo v dan.

...

Moji angeli nimajo kril

nebogljence ovija

prah zavrženih,

le solza v očesu ženske,

ki gleda prizor

pordeči siv dan.

...

Moji angeli nimajo kril

ne dišijo po beli kavi,

so le ovira

zloščenim razgledom

le bledica jutra

ki kliče dan.

 
 < 1 2

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
19. 12. 2014 ob 15:04

Predaleč so Ruše ... šele februarja se bom lahko kdajpakdaj izvlekel iz Talijinega objema ; )

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
04. 01. 2015 ob 09:38
Spremenjeno:
04. 01. 2015 ob 09:40

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/101120/pomak_sjena


PREMIK SENC

Izza lastne sence skrita

opazuje s periskopom vašo ničevost.

Brez vprašanj, brez odgovorov,

opazuje.

Pretesna obleka stiska mladost

v prsih ženske,

strah pred pokanjem šivov

riše gube okrog oči.

Ustne obarvane z bledico

plaši odsev v ogledalu.

Vse je minljivo v tem trenutku,

ko je večnost le premik v migetanju senc.

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
26. 02. 2015 ob 15:33

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/100361/crveni_makovi
RDEČI MAKI

Nocoj so deževale klopotače
iz temačnih oblakov,
sejale strup po ulicah.
Nocoj so raztrgane rjuhe
plapolale pred bolnišnicami,
kamere si nataknile prisilne jopiče.
Nocoj so nepovabljeni
ponudili premirje,
midva sva pa molčala
potopljena drug v drugega
iskala oporo.
Vzel si daljinca in skrival pogled
ugasnil luč
zagrnil zavese.
Nocoj so vreščali otroci
razparanega otroštva,
lajali psi potrganih vrvi.
Nocoj so hijene
vtaknile gobce v naša dvorišča
in zahtevale premirje.
Nocoj sva sanjala
jate ptic
objeta 
pod belo rjuho z rdečimi maki.

Zastavica

Ljubica Ribić

Poslano:
27. 02. 2015 ob 09:59

hvalaaaaaaaaa..... <3

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
28. 02. 2015 ob 11:04

Ni zakaj : )

Lep pozdrav

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
06. 03. 2015 ob 11:37

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/101820/samoubojstvo

SAMOMOR

Nobenega dvoma ni

da je gospod X

ubil ptico

ker se je bal njene pesmi

zjutraj ko zaigrajo

pajčevinaste niti

orošene s solzami.


Vstal je iz postelje,

si pretegnil roke,

vzravnal sključen hrbet,

odprl kletko

vabeč jo

z možnostjo svobodnega poleta

ji z rokami

brez pomisleka

zavil vrat.


Nobenega dvoma ni

da je gospod X

ubil ptico

ko je gledal v oči okna

znotraj rešetk.

Zastavica

Ljubica Ribić

Poslano:
07. 03. 2015 ob 22:19

raduje me svaki tvoj prijevod .... hvala Marko na čitanju i trudu... 


lp

Ljubi

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
08. 03. 2015 ob 15:55

Ljubica, ni zakaj, Vedno me lahko popraviš, če misliš, da sem ga kje polomil ; )))


Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
14. 04. 2015 ob 18:27
Spremenjeno:
28. 04. 2015 ob 19:39

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/101361/suznji_vremena


SUŽNJI ČASA


Odtujenost pobira sadove,

ko človečnost prodaja zijala,

pozabljeni pogledi v mimohodu.


V drobovju odmeva praznina,

nebo posiljuje mesec,

da bi pordečilo njegovo bledico

v nemiru jutra,

ko sklonjenih glav

korakajo sužnji besed.


Zardelo obzorje.


Prebodeni oblaki napovedujejo

veter pod cipresami.

Skozi drevored odmevajo hiteči koraki,

zvonovi jutranjice,

karte so vržene

na prašna tla samote.


"in v prah se povrneš."


Zastavica

Ljubica Ribić

Poslano:
22. 04. 2015 ob 18:07

hvala ti Marko... malo sam u gužvi pa nisam stigla na internet ovih dana baš previše... oprosti što nisam prije vidjela i zahvalila ti... :-)


veliki pozdrav i zagrljaj

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
23. 04. 2015 ob 10:20

Ljubica, ni zakaj : ) 

Ja, s časom je vedno križ ; )

Lp, Marko

Zastavica

Marko Skok - Mezopotamsky

Poslano:
05. 05. 2015 ob 00:39

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/101941/oblak

OBLAK


Davi je navlekla nemir na vzdrhtelo telo,
zapela še zadnji gumbek na skrbno zlikani obleki.
S prsti je razčesala zavozlanost kodrov,
si s hladno vodo umila obraz, da je predramila dan.
Nakar je nevešče narisala oblak
in ga pustila deževati
dolgo
potrpežljivo
ko je opazovala potoke besed
v dlaneh nemoči.
Davi si je oprtala čas na utrujen hrbet,
odprla predale zaprašene resnice
razmetala fotografije
prižgala cigareto
in
vdihovala dim
globoko
v načetost bolečine.
Dan je vreščal s sosedovimi otroki,
ulica je žuborela z besedami nedolžnih,
ptice so skakljale in žvrgolele,
sonce je božalo nasmehe,
njen oblak pa je deževal.

Zastavica

 < 1 2

Komentiranje je zaprto!