Forum

SONETNA DELAVNICA

Semle prenašam svoj "pogoltnjeni kvazisonet", ki je nastal kot poskus pesmi, ki ji zmanjkuje besed, nastala pa je nekakšna uganka, dopolnjevanka, ki lahko služi kot otvoritvena vaja za novo delavnico. Upam, da se opogumi še kdo in na tem mestu odpre novo vajo po podobnem kopitu ali pa s kakšno novo zamislijo privede zainteresirano občestvo do tega, da bo kar najbolj pripravljeno sodelovati pri odkrivanju skrivnosti in zanimivosti setavljanja soneta.

Takole se je začelo

 

 

pogoltnjen kvazisonet

 

čisto mirno mrzla reka teče

 

tenka plast ledu na njej se dela

 

voda včeraj je v naročje vzela

 

belo lutko, ki nič več ne reče

 

 

 

njena usta so _ _ zaprta

 

v njih ni _ _ več besed jezika

 

trda kri se _ _ ne premika

 

v nič _ _ podoba je zastrta

 

 

 

 _ _ pesem _ _ več ne teče

 

bistvo_ _  voda _ _ moči

 

 _ _ bog pa  _ _  nič ne reče

 

 

 

mati_ _ _ _ _ _  joči

 

kaplje_ _ _ _ _ _ s sveče

_ _ _ _ _ _ smrt ti toči

 

 

Torej, na manjkajoče črtice je potrebno naložiti besede,  zloge, ki odgovarjajo pomensko in  so primerni za  izbrano stopico.

 

naš novi član ficra_zom je takoj našel odlično rešitev:

 

 

 

čisto mirno mrzla reka teče,
tenka plast ledu na njej se dela,
voda včeraj je v naročje vzela,
belo lutko, ki nič več ne reče
 
njena usta so trdno zaprta,
v njih ni trohe več besed jezika,
trda kri se v žilah ne premika,
v goli nič podoba je zastrta
 
bistra pesem, ki več tod ne teče,
bistvo skriva, voda je ne moči,
večni bog pa tuhta, nič ne reče
 
mati, zdaj nikar še ti ne joči,
kaplje kakor solze vrejo s sveče,
novo čašo voska smrt ti toči
 
 
da pa se zaključek seveda lahko pomensko razlikuje, da torej  ni možna zgolj ena sama rešitev, je pa jasno, zato sem dodala še lastno rešitev:
 
 
 

čisto mirno mrzla reka teče

tenka plast ledu na njej se dela

voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče

 

njena usta so (sedaj) zaprta

v njih ni (glasnih) več besed jezika

trda kri se  (v truplu) ne premika

v nič (prostran) podoba je zastrta

 

 (nekdaj) pesem  (njena)  več  ne teče

bistvo (vsega)  voda  (težka) moči

 (bivši) bog pa  (čisto)  nič ne reče

 

mati (upa ni, nikar) ne joči

kaplje (voska led talijo) s sveče

 (v dušo trpko bedo) smrt ti toči

 

*pogoltnjene so besede v oklepaju. Torej  te besede med branjem soneta zamolčiš in namesto njih narediš adekvatno dolgo  pavzo, medtem ko metronom teče dalje  :)

 

 

 

To pesem (njeno osnovno različico) seveda lahko preberemo kot nepopoln sonet, nekakšen kvazisonet (vsaka nadaljna kitica da ima  po dva zloga  manj) :

Čisto mirno mrzla reka teče,

tenka plast ledu na njej se dela.

Voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče.

 

Njena usta so  zaprta.

V njih ni več besed jezika.

Trda kri se  ne premika,

v nič podoba je zastrta.

 

Pesem   več  ne teče.

Bistvo  voda moči,

bog pa  nič ne reče!

 

Mati,  joči!

Kaplje s sveče

smrt ti toči ...

 

  LP, lidija

 
‹ Prva   < 3 4 5 6 7 8 9 >   Zadnja ›

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
22. 02. 2014 ob 11:19

 fino bi bilo imeti več predlogov, tudi različnih, portem se bomo lažje odločili. Poskusimo razmišljati bolj odprto. Morda pa komu besedilo piše drugačno zgodbo kot je ta, do katere smo prišli s komentarji ...


dosedanji predlogi-

1. ujeta v večnost

2. brezčasna ujetost

3. ujeta v brezčasje



LP, Lidija

Zastavica

modricvet

Poslano:
22. 02. 2014 ob 11:43
Spremenjeno:
23. 02. 2014 ob 01:13

4. Brezčasna

(ni trba, da se počuti ujeta)

LP, mcv

Zastavica

levcek

Poslano:
22. 02. 2014 ob 21:41

O kako fino ste tole skombinirali skupaj škoda da sem bila nedosegljiva.

Ali bi še kdaj kaj ponovili? Zelo mi je všeč, ker se učim zraven.

Lp, Mateja

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 02. 2014 ob 12:38
Spremenjeno:
24. 02. 2014 ob 15:18

ohranimo naslov  Brezčasna?


Lp, Lidija

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
24. 02. 2014 ob 15:18

ja:)

Lp, ida

Zastavica

valjo

Poslano:
24. 02. 2014 ob 15:37
Spremenjeno:
24. 02. 2014 ob 15:37

Zelo vredu, kar pesem tudi je.

lp, valjo

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 02. 2014 ob 19:33
Spremenjeno:
24. 02. 2014 ob 21:17

Brezčasna

Iz mraka slišim včasih zvok kitare,
pa si ne upam čisto še verjeti,
da misli tvoje zmogel bi ujeti
in jih vrniti na te strune stare.

Še sanjam muze, ko done fanfare.
Spet v tonih sonca hočem ti zapeti
in s polnim upanjem ponovno zreti
v obraz prihodnosti, ljubezni čare.

Pomladni veter naj refren napiše,
da tvoja pesem več ne bo dvoglasna,
ko nežno melodijo poje tiše.

Čeprav si mrtva, zame si brezčasna,
ujeta v večnost osamele hiše;
baročno lirična, še vedno krasna.


sestavili: mcv, ficra_zom, essentia, shadyyy, valjo, adisa, kočijaž


Sedaj pa naj se eden od avtorjev javi in sonet, "podpisan" z vsemi  soavtorji ter opremljen s komentarjem o tem, kje je nastal in z linkom na sonetno delavnico objavi na vstopni strani portala.  To se mi zdi pomembno, saj bo le tako več članov pokukalo sem.


LP, lidija

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
25. 02. 2014 ob 10:20
Spremenjeno:
25. 02. 2014 ob 10:22

5. vaja. Član Zgubljen poet pravi, da "časti" pesmico /svoj sonet/ za vajo!

  :)))

  No , pa se je lotimo:


Kdor zna, ta v miru vse pokorno čaka,

dan lepši, dolgo prigarano plačo,

kot še otrok ne joče za igračo,

ki jo za sveti božič ne dočaka.

 

Kdor zna, trenutek pravi ta počaka,

da si lahko napolni dušo s srečo,

in lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco daljnega oblaka.

 

Tako znam mirno čakati le eno,

trenutek lep, iskren, izraz svobode,

obsedenost naravne le pobude,

 

kar čakam jaz, bom čakal za vso ceno.

Zato položi ustnice na moje,

Ker to le čakam tu, poljube tvoje.



(predvsem na podčrtana mesta zahtevajo elegantnejše rešitve ... pozor na glagol čakati, ki se prevečkrat ponavlja ...)


LP, Lidija

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
25. 02. 2014 ob 11:56
Spremenjeno:
25. 02. 2014 ob 12:09

Kdor zna, pokorno vse stvari počaka,
dan lepši, dolgo prigarano plačo,
otroka, ki ne joka za igračo,
če pripeti Božičku se napaka.

Kdor zna, trenutek pravi stopi z vlaka,
da si lahko napolni dušo s srečo,
in lahno, modro čaka s prazno vrečo
pod soncem senco daljnega oblaka.

Tako znam mirno potrpeti eno,
trenutek lep, iskren, izraz svobode,
obsedenost narave me ne zbode,

kar treba je, lahko za vsako ceno.
zato položi ustnice na moje,
le tebe še želim, poljube tvoje.


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
25. 02. 2014 ob 19:00
Spremenjeno:
25. 02. 2014 ob 19:34

Bravo, f_z! :))

Nastavek soneta je tak, da so še možne variacije. Bi še kdo poizkusil?

  Lp, lidija

Zastavica

levcek

Poslano:
25. 02. 2014 ob 22:57
Spremenjeno:
26. 02. 2014 ob 21:42

Kdor zna ta stvari vzame v svoje roke

dan lepši, dolgo prigarano plačo

otrok mi  joče kupil bom igračo

stanovanje, živež  bo na obroke


Kdor zna ujeti pravega junaka

da si lahko napolni dušo s srečo

in lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco daljnega oblaka.


Mirno znam klečati pred ljubco eno

trenutek lep, iskren, izraz svobode,

obsedenost naravna me prebode


Kar pogrešam, bom našel za vso ceno

zato položi ustnice na moje

ker to le čakam tu, poljube tvoje.


Za napake se opravičujem pa saj je vaja kajne stopica mi ni najbolje šla

lp Levcek

Zastavica

valjo

Poslano:
25. 02. 2014 ob 23:03
Spremenjeno:
26. 02. 2014 ob 08:40

Moj poizkus


Kdor zna, ta vse stvari z llahkoto čaka;

dan lepši, dolgo prigarano plačo,

ne joče kakor dete za igračo,

če jo kot dar za božič ne dočaka.

 

Kdor zna, trenutek pravi le počaka,

da si lahko napolni dušo s srečo,

in lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco daljnega oblaka.

 

Tako znam mirno potrpeti eno;

trenutek lep, iskren, izraz svobode,

da smel bi zreti vate, brez zablode,  (rima na predhodni verz, prej jo ni bilo)

 

čeprav bi čakal za najvišjo ceno.

Zato položi ustnice na moje,

da že začutim te poljube tvoje.


Lp, valjo






Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
26. 02. 2014 ob 13:04

Kdor zna, bo v neizprosnem svetu čakal 

dan lepši, dolgo prigarano plačo,

ker če otrok ni maral za igračo

se sveti božič k njemu ni več vračal.

 

Kdor zna trenutek pravi počakati

lahko napolni svojo dušo s srečo,

in lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco daljnega oblaka.

 

Tako znam mirno zreti mimo usode

trenutek lep, iskren, izraz svobode,

prijeti v dlan močneje misli svoje

 

kar sprejmem dam, tako ljubezen vračam.

Zato položi ustnice na moje,

da čutil bom spet strast, poljube tvoje.

 

lp, Essentia

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
26. 02. 2014 ob 15:52

spremljam vse, brez skrbi, danes bom lahko z vami šele pozno zvečer ... takrat pokomentiram vse nabrano ...

 super ste!

 :)

  LP, lidija

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
26. 02. 2014 ob 22:10
Spremenjeno:
26. 02. 2014 ob 22:10

bravo, Valjo, samo 2x spregledan rodilnik (v pesmi in v komentarju :))


Kdor zna, ta vse stvari z lahkoto čaka;

dan lepši, dolgo prigarano plačo,

ne joče kakor dete za igračo,

če je kot dar za božič ne dočaka.

 

Kdor zna, trenutek pravi le počaka,

da si lahko napolni dušo s srečo,

in lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco daljnega oblaka.

 

Tako znam mirno potrpeti eno;

trenutek lep, iskren, izraz svobode,

da smel bi zreti vate, brez zablode,  (rima na predhodni verz, prej je ni bilo)

 

čeprav bi čakal za najvišjo ceno.

Zato položi ustnice na moje,

da že začutim te poljube tvoje.


Levček,  kar dober poskus, ampak - kot si sama ugotovila, res imaš še težave s stopico

Kdor čakat zna, vse  vzame v svoje roke:

dan lepši, dolgo prigarano plačo ...

Otrok moj  joče, kupil bom igračo

a živež, stanovanje na obroke.


Kdor zna ujeti pravega junaka,        (smisel povedanega???)

da si lahko napolni dušo s srečo

 (???)ta lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco daljnega oblaka.


pred ljubico klečim zares le eno

trenutek lep, iskren izraz svobode,

obsedenost naravna me prebode ...


Kar iščem našel bom za vsako ceno

zato položi ustnice na moje -

ker to le čakam tu, poljube tvoje.




Essentia:

Kdor zna, bo v neizprosnem svetu čakal

dan lepši, dolgo prigarano plačo,

ker če otrok ni maral za igračo

se sveti božič k njemu ni več vračal.


(vračal NI rima na čakal)

 

Kdor zna trenutek pravi počakati

lahko napolni svojo dušo s srečo,

in lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco daljnega oblaka....??


(na "počakati" iščeš rimo v zadnjem verzu druge kvartine!, ti pa imač "oblaka" :)))

 

Tako znam mirno zreti mimo usode

trenutek lep, iskren, izraz svobode,

prijeti v dlan močneje misli svoje

 

kar sprejmem dam, tako ljubezen vračam.

Zato položi ustnice na moje,

da čutil bom spet strast, poljube tvoje.


( v tercinah pa sploh nimaš sheme rimanja, ne recimo aba bab, ne abb, cdd, in ne recimo aab, ccd, pravzaprav nobene) Imaš aab, xbb, kar ni shema.  Odločila sem se, da zaenkrat ne iščem rešitev namesto tebe ... boš poskusila sama?


LP vsem, Lidija


Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
27. 02. 2014 ob 07:45

Kdor zna, bo v neizprosnem svetu čakal 

dan lepši, dolgo prigarano plačo,

ker če otrok ni maral za igračo

se sveti božič k njemu ni več vračal. 

(mislila sem, da je pri rimi dovolj, da se zadnja samoglasnika ujemata. torej na čakal se rima sankal)

 

Kdor zna trenutek pravi počakati

lahko napolni svojo dušo s srečo,

in lahno, modro čaka s prazno vrečo

pod soncem senco  oblaka....??  (iz sveta pregnati) sicer manj "vredna rima". naj bo:)

(ja tukaj sem pa popolnoma spregledala stvar:))


Tako znam mirno zreti mimo usode (zreti v usodo)

trenutek lep, iskren, izraz svobode,

prijeti v dlan močneje misli svoje

 

kar sprejmem dam, tako ljubezen vračam. (in tebi pojem odo)

Zato položi ustnice na moje, 

da čutil bom spet strast, poljube tvoje.


Za zadnji dve tercini sem mislila, da sta popolnoma samostojni enoti. Sedaj mi je jasno, da se mora tudi tukaj stvar ujemati-rimati.
Hvala za komentar. Ponovno sem se naučila nekaj novega. Super!
lp, essentia

Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
27. 02. 2014 ob 07:47

Ajs," tako znam mirno zreti v usodo"-10 zlogov, kaj ne?


Zastavica

ficra_zom

Poslano:
27. 02. 2014 ob 08:33

Tudi čakal - sankal ni ravno najboljša rima. Poskrbeti moraš, da se ujemata zadnja dva vokala. Torej: čakal - skakal ali čakal - namakal.

"tako znam mirno gledati v usodo"

Zadnji dve tercini še vedno nista konsistentni. Imaš rimo: odo - ode - oje; odo - oje - oje. Meni sicer je najljubša rima aba bab, kar bi v tem primeru pomenilo rimanje:

odo - oje -odo; oje - odo -oje.

Cifra mož


Zastavica

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
27. 02. 2014 ob 09:26
Spremenjeno:
27. 02. 2014 ob 09:28

Tako znam mirno gledati v usodo

prijeti v dlan močneje misli svoje

trenutek lep, iskren, izraz svobode, pogled v podobo

 

kar sprejmem dajem ti iz duše svoje

Zato položi ustnice na moje, zato zaužijva skupaj čisto vodo 

da čutil bom spet strast, poljube tvoje.

Cifra_mož, hvala za komentar in popravke! Resnično potrebujem še kakšne inštrukcije.:)
Sem upoštevala tvoj nasvet-odo-oje-odo; oje-odo-oje
(sicer bi lahko zadnjo tercino tudi lepše izvedla...ker je sedaj ta voda prišla v poštev le zaradi rime-kar sem tudi hotela povaditi.) Ah, pa ta svoje se sedaj 2X ponovi. Težko je. Vsaj zame.:)
lp, essentia

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
27. 02. 2014 ob 09:56
Spremenjeno:
27. 02. 2014 ob 09:57

  essentia, pozor: beseda "podobo" ni adekvatna rima na besedo "usodo" (b je daleč od d-ja, ne gre samo za vokale ...)


pa še  res 2x se ti ponavlja  beseda "svoje" (v tercinah ...), si sama opazila in ni sprejemljivo :)))


LP, L

Zastavica

‹ Prva   < 3 4 5 6 7 8 9 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!