Evo sem še jaz poskusil, sicer je to moj prvi sonet, zanima me pa mnenje?

čisto mirno mrzla reka teče

tenka plast ledu na njej se dela

voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče

 

njena usta so močno zaprta

v njih ni vedrih več besed jezika

trda kri se v njej več ne premika

v nič snežišč podoba je zastrta

  

 njena pesem v duši več ne teče

bistvo skrito,  voda ga ne moči 

silni bog pa  gleda, nič ne reče

 

mati, spusti čustva, ti kar joči

kaplje parafina zrejo s sveče

novo dežno mlako smrt ti toči

Zdaj pa še moj poskus :)

 

čisto mirno mrzla reka teče

tenka plast ledu na njej se dela

voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče.

 

njena usta so TRDO zaprta

v njih ni PESMI več besed jezika

trda kri se v ŽILAH ne premika

v nič NOČI podoba je zastrta.

 

NJENA pesem Z UTRIPM več ne teče

bistvo VDIHA voda KALNA moči

OSAMLJEN bog pa ČISTO nič ne reče

 

mati, VSE ZAMAN JE ZDAJ, LE joči

kaplje PEČEJO KOT VOSEK s sveče

V PRAZNO KUPO KRIVDO smrt ti toči.

Evo me, še jaz:

čisto mirno mrzla reka teče

 tenka plast ledu na njej se dela

 voda včeraj je v naročje vzela

 belo lutko, ki nič več ne reče

 

 

 njena usta so tesno zaprta

 v njih ni pesmi več besed jezika

 trda kri se v venah ne premika

 v nič gorja  podoba je zastrta

 

 

 Njena  pesem  tukaj  več ne teče

 bistvo tvoje  voda več ne  moči

 večni bog pa  gleda nič ne reče 

 

 

mati ne obupaj, nič ne joči

 kaplje pusti, naj polzijo s sveče

 reka prek brzic le smrt ti toči

 

 lp, Essentia

Še moj izziv (najprej vaši predlogi, potem še moja verzija, ki je seveda že napisana). Gre za malce spremenjen že objavljen sonet.

Samota misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.

Sinov in - - matere, očeta,
odmevajo - - besede glasne,
- - v svetilki tleči stenj ugasne,
- - beseda dana ni več sveta.

Vsa - - - - volja je popita,
se v - - morje - - sanj izliva,
na vzhodu - - - - se ne svita.

- stena - - - - - razbita,
- - - - - - naš grad dobiva
- - srh, - - - - konec mita.

LP, mcv

Tale je še za Lidijin Pogoltnjeni kvazisonet:)

čisto mirno mrzla reka teče 

tenka plast ledu na njej se dela 

voda včeraj je v naročje vzela 

belo lutko, ki nič več ne reče

  

njena usta so za glas zaprta 

v njih ni živih več besed jezika 

trda kri se s tokom ne premika 

v nič noči  podoba je zastrta 

 

zadnja pesem z usten več ne teče 

bistvo stihov voda vse bolj moči 

mili bog pa  tudi nič ne reče

  

mati reka, le nikar ne joči

kaplje z vrbjih šib meze kot s sveče

pesem v golt pozabe smrt ti toči

VAU! Jupi!

Shaddy,  kar se tiče forme, je ok; essentia, tudi!

Evelina, najdi boljšo rešitev tukaj: "NJENA pesem Z UTRIPoM več ne teče  (zu/tri/pom - imaš tri zloge,  potrebna sta dva, pa še napačen naglas je : potrebuješ  en poudarjen (-) in en nepoudarjen zlog(u)).

MCV, super, vaja gre naprej!  :)

LP, Lidija

MCV, poskušam. Z zadnjim verzom nisem najbolj zadovoljna. Ne najdem prave rešitve.:)

lp, Essentia

Samota misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.

Sinov in hčere matere, očeta,
odmevajo v nebo besede glasne,
zaman v svetilki tleči stenj ugasne,
še njih beseda dana ni več sveta.

Vsa tihe reke volja je popita,
se v slano morje solznih sanj izliva,
na vzhodu mirna voda se ne svita.

Glej, stena med pregrado je razbita,
podobo novo spet naš grad dobiva
in tvoj srh, v reko piše konec mita.

 

Ja, dobra vaja, kar potegne:)

MCV, tvoj sonet je pa precej težak :) Začne se abstraktno, ločila so že postavljena (eno sem kršila) in zgolj dvozložne jambske besede ali slovnične zgradbe je (vsaj meni) težko najti. Npr. težje je bilo najti jambe v drugi kvartini kakor trohejski besedi v prvi tercini. Na koncu sem nekoliko spremenila glagol - če je to dopustno:)  LPJ!

Samota misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.

Sinov in stare matere, očeta(,)
odmevajo v prepad besede glasne,
na mah v svetilki tleči stenj ugasne,
odkar beseda dana ni več sveta.

Vsa v prah zdrobljena volja je popita,
se v črno morje kelih sanj izliva,
na vzhodu zor družine se ne svita.

Le stena vlažnih vzdihov ni razbita,
kot izrojen brezup naš grad dobiva         /obliva
leden srh, ki oznanja konec mita.

Samota misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.
 
Sinov in blede matere, očeta,
odmevajo grozeč besede glasne,
brž, ko v svetilki tleči stenj ugasne,
taka beseda dana ni več sveta.
 
Vsa moč in dobra volja je popita,
se v tiho morje temnih sanj izliva,
na vzhodu rdeča zarja se ne svita.
 
Ko stena, nekdaj trdna, je razbita,
podobe sive ves naš grad dobiva
spoštljiv srh, kakor strašni konec mita.

krasno gre vaja, naprej, super ste.

  Najbrž (gotovo!) je bila moja napaka to, mcv, da nisem posebej poudarila, da "pogoltnjeno" verzijo nastavimo  brez ločil in velikih začetnic. Samo tako dobimo dovolj velik maneverski prostor za množivo novih variant in pomenov, v nasprotnem primeru smo precej omejeni v izbiri besed in ločil ...

 No, pa bomo vedeli za vnaprej.

 LP, Lidija

Hvala vsem: Essentiji, Ficra Zomu in Jupitru! In Lidiji.

Lidija, no, mislim, da lahko ločila dovoliš spreminjati. Ni treba, da je pesem brez njih. Posebno zato, ker na račun metrike in rime včasih besedni red ni standarden, niti stavčna skladnja.

Moja nepogoltnjena verzija:

Samota misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.

Sinov in hčere, matere, očeta,
odmevajo od sten besede glasne,
njih piš v svetilki tleči stenj ugasne,
s krvjo beseda dana ni več sveta.

Vsa šibka dobra volja je popita,
se v tuje morje reka sanj izliva,
na vzhodu nič več zjutraj se ne svita.

Je stena že zunanja vsa razbita,
ostrešje trhlo; ta naš grad dobiva
kot vsi: srh, temo, smrt, prah, konec mita.

LP, mcv

Mogoče pa bi se bolje lahko lotili raznih verzij, če mesto izpuščenih zlogov ne bi bilo fiksno, ampak bi jih vsak dodal na poljubno mesto, da bi le metrika štimala. LP

:)

 MCV, jaz nisem za to tu, da bi kaj dovolila ali ne dovolila ;) Na anino pobudo sem dala neko mojo pesem (ki se lahko razvij v sonet) v delavnico. To isto pesem pa  sem objavila z ločili, ki sem jih naknadno dodala, črtice pa so ostale v delavnici.

Sploh pa - ravno o tem govorim! Iniciator (tisti, ki sonet nastavi) poda besedilo brez  verzalk in ločil, potem pa vsak, ki zloge vnaša,  lahko doda oboje čisto po svoje.

  Sama sem začela z "vajo" na določen način po preblisku. Ta sonetna delavnica nudi možnost različnih vaj, sploh ni pravila, da morajo biti vse po kopitu moje pogoltnjene :)

Recimo takole:

VAJA 2: Napišem po tri verze prve in druge kvartine, pa po dva za prvo in drugo tercino, tisti, ki ga prime navdih, pa dopolni sonet tako, da doda manjkajoče verze. In tako razne variacije naprej.

torej VAJA 2:

poglej, zdaj sonce noro že zahaja

in mrtva pada v blato tista rima

ki je imela smisel zdaj ga nima

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

v podrti svet odhaja pesem stara

pogled pa tiho melodijo išče

a vidi požganino le strnišče

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ 

vem ritma ne poznaš te melodije

ne slišiš več glasu ker več ne poje

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

ne potrebuješ več besede moje

zdaj bela mrzla reka tja se vije

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

LP, Lidija

lepo. Lepo!

 :)

LP, lidija

Če dovoliš, tole objavim in te navedem kot soavtorja?

Lahko, zakaj pa ne. Sem počaščen!

poglej, zdaj sonce noro že zahaja

in mrtva pada v blato tista rima

ki je imela smisel zdaj ga nima

zdaj nova se namesto nje uvaja

v podrti svet odhaja pesem stara

pogled pa tiho melodijo išče

a vidi požganino le strnišče

in upa, da vse to je le utvara.

vem ritma ne poznaš te melodije

ne slišiš več glasu ker več ne poje

in besedilo več se ne izlije

ne potrebuješ več besede moje

zdaj bela mrzla reka tja se vije

kjer včasih so slonele roke tvoje

Sem kar nov v tem in me zanima, če je forma oz. stopica pravilna in tudi kakšni drugi komentarji.. :)

Lp, shadyyy

Lepo, Shadyyy!

 :)

Hvala za komentar ! :)

Lp

Vaja 3

Dopolniti je treba manjkajoče verze.

_(naslov)_____________

prebivam v osončju poslednje svetlobe

zdaj tema nad robom prepada se dela

----------------------------------------------

ne glej vame več konec je moje dobe

pred davnimi časi sva skupaj veslala

-------------------------------------------

--------------------------------------------

sedaj pa se najina sila je vdala

ne čakaj me tu, zate sije življenje

poglej kroge sonca nad tvojo dolino

----------------------------------------

------------------------------------------

da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje

--------------------------------------------

  :)

 Dopolnjevalec naj doda še naslov.

  LP, lidija