Forum

SONETNA DELAVNICA

Semle prenašam svoj "pogoltnjeni kvazisonet", ki je nastal kot poskus pesmi, ki ji zmanjkuje besed, nastala pa je nekakšna uganka, dopolnjevanka, ki lahko služi kot otvoritvena vaja za novo delavnico. Upam, da se opogumi še kdo in na tem mestu odpre novo vajo po podobnem kopitu ali pa s kakšno novo zamislijo privede zainteresirano občestvo do tega, da bo kar najbolj pripravljeno sodelovati pri odkrivanju skrivnosti in zanimivosti setavljanja soneta.

Takole se je začelo

 

 

pogoltnjen kvazisonet

 

čisto mirno mrzla reka teče

 

tenka plast ledu na njej se dela

 

voda včeraj je v naročje vzela

 

belo lutko, ki nič več ne reče

 

 

 

njena usta so _ _ zaprta

 

v njih ni _ _ več besed jezika

 

trda kri se _ _ ne premika

 

v nič _ _ podoba je zastrta

 

 

 

 _ _ pesem _ _ več ne teče

 

bistvo_ _  voda _ _ moči

 

 _ _ bog pa  _ _  nič ne reče

 

 

 

mati_ _ _ _ _ _  joči

 

kaplje_ _ _ _ _ _ s sveče

_ _ _ _ _ _ smrt ti toči

 

 

Torej, na manjkajoče črtice je potrebno naložiti besede,  zloge, ki odgovarjajo pomensko in  so primerni za  izbrano stopico.

 

naš novi član ficra_zom je takoj našel odlično rešitev:

 

 

 

čisto mirno mrzla reka teče,
tenka plast ledu na njej se dela,
voda včeraj je v naročje vzela,
belo lutko, ki nič več ne reče
 
njena usta so trdno zaprta,
v njih ni trohe več besed jezika,
trda kri se v žilah ne premika,
v goli nič podoba je zastrta
 
bistra pesem, ki več tod ne teče,
bistvo skriva, voda je ne moči,
večni bog pa tuhta, nič ne reče
 
mati, zdaj nikar še ti ne joči,
kaplje kakor solze vrejo s sveče,
novo čašo voska smrt ti toči
 
 
da pa se zaključek seveda lahko pomensko razlikuje, da torej  ni možna zgolj ena sama rešitev, je pa jasno, zato sem dodala še lastno rešitev:
 
 
 

čisto mirno mrzla reka teče

tenka plast ledu na njej se dela

voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče

 

njena usta so (sedaj) zaprta

v njih ni (glasnih) več besed jezika

trda kri se  (v truplu) ne premika

v nič (prostran) podoba je zastrta

 

 (nekdaj) pesem  (njena)  več  ne teče

bistvo (vsega)  voda  (težka) moči

 (bivši) bog pa  (čisto)  nič ne reče

 

mati (upa ni, nikar) ne joči

kaplje (voska led talijo) s sveče

 (v dušo trpko bedo) smrt ti toči

 

*pogoltnjene so besede v oklepaju. Torej  te besede med branjem soneta zamolčiš in namesto njih narediš adekvatno dolgo  pavzo, medtem ko metronom teče dalje  :)

 

 

 

To pesem (njeno osnovno različico) seveda lahko preberemo kot nepopoln sonet, nekakšen kvazisonet (vsaka nadaljna kitica da ima  po dva zloga  manj) :

Čisto mirno mrzla reka teče,

tenka plast ledu na njej se dela.

Voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče.

 

Njena usta so  zaprta.

V njih ni več besed jezika.

Trda kri se  ne premika,

v nič podoba je zastrta.

 

Pesem   več  ne teče.

Bistvo  voda moči,

bog pa  nič ne reče!

 

Mati,  joči!

Kaplje s sveče

smrt ti toči ...

 

  LP, lidija

 
‹ Prva   < 2 3 4 5 6 7 8 >   Zadnja ›

Martina Pavlin-Essentia

Poslano:
20. 02. 2014 ob 22:43

Meni je tudi super!

lp

Zastavica

shadyyy

Poslano:
21. 02. 2014 ob 07:11

Tudi meni je všeč!

Lp

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
21. 02. 2014 ob 08:40

Se strinjam. 

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 02. 2014 ob 11:30

Mogoče še kaj piljenja?

Tole se mi ne zdi logično:

da tvoja pesem več ne bo dvoglasna,
saj melodijo poje vedno tiše. (ima dvoglasnost kakšno povezavo z glasnostjo/tihostjo? Ker tukaj je glasnost navedena kot vzrok za dvoglasnost pesmi)

Poleg tega se beseda vedno ponovi na istem mestu zadnje tercine.

LP, mcv

Zastavica

ficra_zom

Poslano:
21. 02. 2014 ob 12:02

Uf, oba verza letita ravno name. Glasnost ima povezavo z dvoglasnostjo, ker se pri vedno tišjem petju en glas prej izgubi kot drugi, kar pripelje melodijo v enoglasje. Vseeno moti podvojena beseda "vedno", zato bi verz v prvi tercini popravil v:

"ki nežno melodijo poje tiše."

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:23

večnostnost je škrat, ki se je pojavil ob prepisovanju in ziher sem ga naredila jaz! :))) popravljeno v večnost, seveda! :)


LP, L

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:29

Iz mraka slišim včasih zvok kitare,         (mcv)
pa si ne upam čisto še verjeti,             (lidija)
da misli tvoje zmogel bi ujeti              (essentia)
in jih vrniti na te strune stare.                (shadyyy)

Še sanjam muze, ko done fanfare.      (ficra_zom)
Spet v tonih sonca hočem ti zapeti         (adisa)
in s polnim upanjem ponovno zreti          (valjo)
v obraz prihodnosti, ljubezni čare.          (mcv)

Pomladni veter naj refren napiše               (adisa)
da tvoja pesem več ne bo dvoglasna,    (essentia)
ki nežno melodijo poje tiše.                (ficra_zom)

Čeprav si mrtva, zame si brezčasna,        (lidija
ujeta v večnostnost osamele hiše;                   (shadyyy)
baročno lirična, še vedno krasna.            (ficra_zom)


Še kaj? Če ne, iščemo naslov!
predlogi?

LP, L

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:32

Lidija, nekaj komentarjev si zamudila.

Valjo je predlagal UJETA V VEČNOST


LP, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:34

ja, res sem zgrešila ob menjavi strani ... a lahko ti, mcv, tukajle postaviš čistopis s tem popravkom, prosim?


Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:36

Najbolje je ne kopirati iz okna komentarja, ampak najprej v beležnico. Tam urediš, ponovno kopiraš in prilepiš v okno za objavo.

LP, mcv

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:46

te smem prosit, da to narediš in čistopis prilepiš sem ... ? Prosim :)

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:49

Upam, da bo pomagalo.


Iz mraka slišim včasih zvok kitare,
pa si ne upam čisto še verjeti,
da misli tvoje zmogel bi ujeti
in jih vrniti na te strune stare.

Še sanjam muze, ko done fanfare.
Spet v tonih sonca hočem ti zapeti
in s polnim upanjem ponovno zreti
v obraz prihodnosti, ljubezni čare.

Pomladni veter naj refren napiše
da tvoja pesem več ne bo dvoglasna,
ki nežno melodijo poje tiše.

Čeprav si mrtva, zame si brezčasna,
ujeta v večnostnost osamele hiše;
baročno lirična, še vedno krasna.

LP, mcv

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:50

Še ena vejica manjka v prvi kvartini.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:54

hvala. No, zdaj pa res lahko začnemo iskati naslov ...

 LP, lidija

Zastavica

shadyyy

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:57

še vedno piše večnostnost :)

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 02. 2014 ob 20:59
Spremenjeno:
21. 02. 2014 ob 21:00

Iz mraka slišim včasih zvok kitare,
pa si ne upam čisto še verjeti,
da misli tvoje zmogel bi ujeti
in jih vrniti na te strune stare.

Še sanjam muze, ko done fanfare.
Spet v tonih sonca hočem ti zapeti
in s polnim upanjem ponovno zreti
v obraz prihodnosti, ljubezni čare.

Pomladni veter naj refren napiše,
da tvoja pesem več ne bo dvoglasna,
ko nežno melodijo poje tiše.

Čeprav si mrtva, zame si brezčasna,
ujeta v večnost osamele hiše;
baročno lirična, še vedno krasna.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
21. 02. 2014 ob 21:08

Torej, manjka nam NASLOV:

?


Vsi, ki ste sodelovali pri gradnji soneta, na dan s predlogi! Vabljeni tudi vsi ostali, ki zaidete na to stran.

  Lp, lidija

Zastavica

shadyyy

Poslano:
21. 02. 2014 ob 21:15

Meni je bil všeč predlog, ki ga je dal Valjo - ujeta v večnost

ali pa mogoče kakšne podobne variacije:

-brezčasna ujetost

-ujeta v brezčasje


Lp, shadyyy

Zastavica

modricvet

Poslano:
21. 02. 2014 ob 21:36
Spremenjeno:
22. 02. 2014 ob 08:01

Ujeta v brezčasje

(večnost zveni preveč klišejsko)


LP, mcv

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
22. 02. 2014 ob 08:01

lepše zveni:)

Zastavica

‹ Prva   < 2 3 4 5 6 7 8 >   Zadnja ›

Komentiranje je zaprto!