Semle prenašam svoj "pogoltnjeni kvazisonet", ki je nastal kot poskus pesmi, ki ji zmanjkuje besed, nastala pa je nekakšna uganka, dopolnjevanka, ki lahko služi kot otvoritvena vaja za novo delavnico. Upam, da se opogumi še kdo in na tem mestu odpre novo vajo po podobnem kopitu ali pa s kakšno novo zamislijo privede zainteresirano občestvo do tega, da bo kar najbolj pripravljeno sodelovati pri odkrivanju skrivnosti in zanimivosti setavljanja soneta.
Takole se je začelo
čisto mirno mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče
njena usta so _ _ zaprta
v njih ni _ _ več besed jezika
trda kri se _ _ ne premika
v nič _ _ podoba je zastrta
_ _ pesem _ _ več ne teče
bistvo_ _ voda _ _ moči
_ _ bog pa _ _ nič ne reče
mati_ _ _ _ _ _ joči
kaplje_ _ _ _ _ _ s sveče
_ _ _ _ _ _ smrt ti toči
Torej, na manjkajoče črtice je potrebno naložiti besede, zloge, ki odgovarjajo pomensko in so primerni za izbrano stopico.
naš novi član ficra_zom je takoj našel odlično rešitev:
čisto mirno mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče
njena usta so (sedaj) zaprta
v njih ni (glasnih) več besed jezika
trda kri se (v truplu) ne premika
v nič (prostran) podoba je zastrta
(nekdaj) pesem (njena) več ne teče
bistvo (vsega) voda (težka) moči
(bivši) bog pa (čisto) nič ne reče
mati (upa ni, nikar) ne joči
kaplje (voska led talijo) s sveče
(v dušo trpko bedo) smrt ti toči
*pogoltnjene so besede v oklepaju. Torej te besede med branjem soneta zamolčiš in namesto njih narediš adekvatno dolgo pavzo, medtem ko metronom teče dalje :)
To pesem (njeno osnovno različico) seveda lahko preberemo kot nepopoln sonet, nekakšen kvazisonet (vsaka nadaljna kitica da ima po dva zloga manj) :
Čisto mirno mrzla reka teče,
tenka plast ledu na njej se dela.
Voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče.
Njena usta so zaprta.
V njih ni več besed jezika.
Trda kri se ne premika,
v nič podoba je zastrta.
Pesem več ne teče.
Bistvo voda moči,
bog pa nič ne reče!
Mati, joči!
Kaplje s sveče
smrt ti toči ...
LP, lidija
Evo sem še jaz poskusil, sicer je to moj prvi sonet, zanima me pa mnenje?
čisto mirno mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče
njena usta so močno zaprta
v njih ni vedrih več besed jezika
trda kri se v njej več ne premika
v nič snežišč podoba je zastrta
njena pesem v duši več ne teče
bistvo skrito, voda ga ne moči
silni bog pa gleda, nič ne reče
mati, spusti čustva, ti kar joči
kaplje parafina zrejo s sveče
novo dežno mlako smrt ti toči
Poslano:
11. 02. 2014 ob 17:46
Spremenjeno:
11. 02. 2014 ob 18:04
Zdaj pa še moj poskus :)
čisto mirno mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče.
njena usta so TRDO zaprta
v njih ni PESMI več besed jezika
trda kri se v ŽILAH ne premika
v nič NOČI podoba je zastrta.
NJENA pesem Z UTRIPM več ne teče
bistvo VDIHA voda KALNA moči
OSAMLJEN bog pa ČISTO nič ne reče
mati, VSE ZAMAN JE ZDAJ, LE joči
kaplje PEČEJO KOT VOSEK s sveče
V PRAZNO KUPO KRIVDO smrt ti toči.
Poslano:
11. 02. 2014 ob 19:07
Spremenjeno:
11. 02. 2014 ob 19:14
Evo me, še jaz:
čisto mirno
mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče
njena usta so tesno zaprta
v njih ni pesmi več besed jezika
trda kri se v venah ne premika
v nič gorja podoba je zastrta
Njena pesem tukaj več ne teče
bistvo tvoje voda več ne moči
večni bog pa gleda nič ne reče
mati ne obupaj, nič ne joči
kaplje pusti, naj polzijo s sveče
reka prek brzic le smrt ti toči
lp, Essentia
Še moj izziv (najprej vaši predlogi, potem še moja verzija, ki je seveda že napisana). Gre za malce spremenjen že objavljen sonet.
Samota
misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni
daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.
Sinov
in - - matere,
očeta,
odmevajo - - besede glasne,
- - v svetilki tleči stenj
ugasne,
- - beseda dana ni več sveta.
Vsa - - - - volja je
popita,
se v - - morje - - sanj izliva,
na vzhodu - - - - se ne
svita.
- stena - - - - - razbita,
- - - - - - naš grad
dobiva
- - srh, - - - -
konec mita.
LP, mcv
Poslano:
12. 02. 2014 ob 00:16
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 10:18
Tale je še za Lidijin Pogoltnjeni kvazisonet:)
čisto mirno mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče
njena usta so za glas zaprta
v njih ni živih več besed jezika
trda kri se s tokom ne premika
v nič noči podoba je zastrta
zadnja pesem z usten več ne teče
bistvo stihov voda vse bolj moči
mili bog pa tudi nič ne reče
mati reka, le nikar ne joči
kaplje z vrbjih šib meze kot s sveče
pesem v golt pozabe smrt ti toči
urednica
Poslano:
12. 02. 2014 ob 10:09
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 11:31
VAU! Jupi!
Shaddy, kar se tiče forme, je ok; essentia, tudi!
Evelina, najdi boljšo rešitev tukaj: "NJENA pesem Z UTRIPoM več ne teče (zu/tri/pom - imaš tri zloge, potrebna sta dva, pa še napačen naglas je : potrebuješ en poudarjen (-) in en nepoudarjen zlog(u)).
MCV, super, vaja gre naprej! :)
LP, Lidija
MCV, poskušam. Z zadnjim verzom nisem najbolj zadovoljna. Ne najdem prave rešitve.:)
lp, Essentia
Samota misli žalostne
rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.
Sinov in hčere matere,
očeta,
odmevajo v nebo besede glasne,
zaman v svetilki tleči stenj ugasne,
še njih beseda dana ni več sveta.
Vsa tihe reke volja je popita,
se v slano morje solznih sanj izliva,
na vzhodu mirna voda se ne svita.
Glej, stena med pregrado je razbita,
podobo novo spet naš grad dobiva
in tvoj srh, v reko piše konec mita.
Poslano:
12. 02. 2014 ob 12:33
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 19:40
Ja, dobra vaja, kar potegne:)
MCV, tvoj sonet je pa precej težak :) Začne se abstraktno, ločila so že postavljena (eno sem kršila) in zgolj dvozložne jambske besede ali slovnične zgradbe je (vsaj meni) težko najti. Npr. težje je bilo najti jambe v drugi kvartini kakor trohejski besedi v prvi tercini. Na koncu sem nekoliko spremenila glagol - če je to dopustno:) LPJ!
Samota misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.
Sinov in stare matere, očeta(,)
odmevajo v prepad besede glasne,
na mah v svetilki tleči stenj
ugasne,
odkar beseda dana ni več sveta.
Vsa v prah zdrobljena volja je
popita,
se v črno morje kelih sanj izliva,
na vzhodu zor družine se ne svita.
Le stena vlažnih vzdihov ni razbita,
kot izrojen brezup naš grad dobiva /obliva
leden srh, ki oznanja konec mita.
Poslano:
12. 02. 2014 ob 12:46
Spremenjeno:
13. 02. 2014 ob 08:45
krasno gre vaja, naprej, super ste.
Najbrž (gotovo!) je bila moja napaka to, mcv, da nisem posebej poudarila, da "pogoltnjeno" verzijo nastavimo brez ločil in velikih začetnic. Samo tako dobimo dovolj velik maneverski prostor za množivo novih variant in pomenov, v nasprotnem primeru smo precej omejeni v izbiri besed in ločil ...
No, pa bomo vedeli za vnaprej.
LP, Lidija
Poslano:
12. 02. 2014 ob 19:38
Spremenjeno:
13. 02. 2014 ob 08:46
Hvala vsem: Essentiji, Ficra Zomu in Jupitru! In Lidiji.
Lidija, no, mislim, da lahko ločila dovoliš spreminjati. Ni treba, da je pesem brez njih. Posebno zato, ker na račun metrike in rime včasih besedni red ni standarden, niti stavčna skladnja.
Moja nepogoltnjena verzija:
Samota misli žalostne rojeva,
zapravljena dobrote je svetinja,
ljubezni daljne komaj se spominja,
vprašanja nerazrešena pogreva.
Sinov in hčere, matere, očeta,
odmevajo od sten besede glasne,
njih piš v svetilki tleči stenj ugasne,
s krvjo beseda dana ni več sveta.
Vsa šibka dobra volja je popita,
se v tuje morje reka sanj izliva,
na vzhodu nič več zjutraj se ne svita.
Je stena že zunanja vsa razbita,
ostrešje trhlo; ta naš grad dobiva
kot vsi: srh, temo, smrt, prah, konec mita.
LP, mcv
Poslano:
12. 02. 2014 ob 19:41
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 19:41
Mogoče pa bi se bolje lahko lotili raznih verzij, če mesto izpuščenih zlogov ne bi bilo fiksno, ampak bi jih vsak dodal na poljubno mesto, da bi le metrika štimala. LP
:)
MCV, jaz nisem za to tu, da bi kaj dovolila ali ne dovolila ;) Na anino pobudo sem dala neko mojo pesem (ki se lahko razvij v sonet) v delavnico. To isto pesem pa sem objavila z ločili, ki sem jih naknadno dodala, črtice pa so ostale v delavnici.
Sploh pa - ravno o tem govorim! Iniciator (tisti, ki sonet nastavi) poda besedilo brez verzalk in ločil, potem pa vsak, ki zloge vnaša, lahko doda oboje čisto po svoje.
Sama sem začela z "vajo" na določen način po preblisku. Ta sonetna delavnica nudi možnost različnih vaj, sploh ni pravila, da morajo biti vse po kopitu moje pogoltnjene :)
Recimo takole:
VAJA 2: Napišem po tri verze prve in druge kvartine, pa po dva za prvo in drugo tercino, tisti, ki ga prime navdih, pa dopolni sonet tako, da doda manjkajoče verze. In tako razne variacije naprej.
torej VAJA 2:
poglej, zdaj sonce noro že zahaja
in mrtva pada v blato tista rima
ki je imela smisel zdaj ga nima
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
v podrti svet odhaja pesem stara
pogled pa tiho melodijo išče
a vidi požganino le strnišče
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _
vem ritma ne poznaš te melodije
ne slišiš več glasu ker več ne poje
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
ne potrebuješ več besede moje
zdaj bela mrzla reka tja se vije
_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
LP, Lidija
Poslano:
12. 02. 2014 ob 22:29
Spremenjeno:
13. 02. 2014 ob 08:49
urednica
Poslano:
12. 02. 2014 ob 22:31
Spremenjeno:
12. 02. 2014 ob 22:32
lepo. Lepo!
:)
LP, lidija
Če dovoliš, tole objavim in te navedem kot soavtorja?
Lahko, zakaj pa ne. Sem počaščen!
poglej, zdaj sonce noro že zahaja
in mrtva pada v blato tista rima
ki je imela smisel zdaj ga nima
zdaj nova se namesto nje uvaja
v podrti svet odhaja pesem stara
pogled pa tiho melodijo išče
a vidi požganino le strnišče
in upa, da vse to je le utvara.
vem ritma ne poznaš te melodije
ne slišiš več glasu ker več ne poje
in besedilo več se ne izlije
ne potrebuješ več besede moje
zdaj bela mrzla reka tja se vije
kjer včasih so slonele roke tvoje
Sem kar nov v tem in me zanima, če je forma oz. stopica pravilna in tudi kakšni drugi komentarji.. :)
Lp, shadyyy
Lepo, Shadyyy!
:)
Hvala za komentar ! :)
Lp
urednica
Poslano:
13. 02. 2014 ob 23:05
Spremenjeno:
14. 02. 2014 ob 07:08
Vaja 3
Dopolniti je treba manjkajoče verze.
_(naslov)_____________
prebivam v osončju poslednje svetlobe
zdaj tema nad robom prepada se dela
----------------------------------------------
ne glej vame več konec je moje dobe
pred davnimi časi sva skupaj veslala
-------------------------------------------
--------------------------------------------
sedaj pa se najina sila je vdala
ne čakaj me tu, zate sije življenje
poglej kroge sonca nad tvojo dolino
----------------------------------------
------------------------------------------
da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje
--------------------------------------------
:)
Dopolnjevalec naj doda še naslov.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!