Semle prenašam svoj "pogoltnjeni kvazisonet", ki je nastal kot poskus pesmi, ki ji zmanjkuje besed, nastala pa je nekakšna uganka, dopolnjevanka, ki lahko služi kot otvoritvena vaja za novo delavnico. Upam, da se opogumi še kdo in na tem mestu odpre novo vajo po podobnem kopitu ali pa s kakšno novo zamislijo privede zainteresirano občestvo do tega, da bo kar najbolj pripravljeno sodelovati pri odkrivanju skrivnosti in zanimivosti setavljanja soneta.
Takole se je začelo
čisto mirno mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče
njena usta so _ _ zaprta
v njih ni _ _ več besed jezika
trda kri se _ _ ne premika
v nič _ _ podoba je zastrta
_ _ pesem _ _ več ne teče
bistvo_ _ voda _ _ moči
_ _ bog pa _ _ nič ne reče
mati_ _ _ _ _ _ joči
kaplje_ _ _ _ _ _ s sveče
_ _ _ _ _ _ smrt ti toči
Torej, na manjkajoče črtice je potrebno naložiti besede, zloge, ki odgovarjajo pomensko in so primerni za izbrano stopico.
naš novi član ficra_zom je takoj našel odlično rešitev:
čisto mirno mrzla reka teče
tenka plast ledu na njej se dela
voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče
njena usta so (sedaj) zaprta
v njih ni (glasnih) več besed jezika
trda kri se (v truplu) ne premika
v nič (prostran) podoba je zastrta
(nekdaj) pesem (njena) več ne teče
bistvo (vsega) voda (težka) moči
(bivši) bog pa (čisto) nič ne reče
mati (upa ni, nikar) ne joči
kaplje (voska led talijo) s sveče
(v dušo trpko bedo) smrt ti toči
*pogoltnjene so besede v oklepaju. Torej te besede med branjem soneta zamolčiš in namesto njih narediš adekvatno dolgo pavzo, medtem ko metronom teče dalje :)
To pesem (njeno osnovno različico) seveda lahko preberemo kot nepopoln sonet, nekakšen kvazisonet (vsaka nadaljna kitica da ima po dva zloga manj) :
Čisto mirno mrzla reka teče,
tenka plast ledu na njej se dela.
Voda včeraj je v naročje vzela
belo lutko, ki nič več ne reče.
Njena usta so zaprta.
V njih ni več besed jezika.
Trda kri se ne premika,
v nič podoba je zastrta.
Pesem več ne teče.
Bistvo voda moči,
bog pa nič ne reče!
Mati, joči!
Kaplje s sveče
smrt ti toči ...
LP, lidija
Poslano:
14. 02. 2014 ob 12:04
Spremenjeno:
18. 02. 2014 ob 09:59
tudi pesem se enkrat konča
prebivam v osončju poslednje svetlobe
zdaj tema nad
robom prepada se dela
vse pesmi odšle so, ker noč jih je vzela
ne glej vame več
konec je moje dobe
pred davnimi časi
sva skupaj veslala
odkrivala jutra in nove začetke
pod črto nanizala skupne povzetke
sedaj pa se najina
sila je vdala
ne čakaj me tu,
zate sije življenje
poglej kroge sonca
nad tvojo dolino
ki spuščajo nate otroško veselje
nič kolikokrat se pretvarjam in delam
da grem,
zdaj mi pusti in še dovoljenje
da te skoz´ oblake še včasih pogledam.
lp, Essentia
Poslano:
14. 02. 2014 ob 16:01
Spremenjeno:
18. 02. 2014 ob 09:59
Essentia, tvoj začetek mi je všeč in tudi tehnično je lepo izpeljan Za zaključek, kjer se po mojem mnenju rahlo lomi stopica in rima, pa prilagam svoji dve tercini:
Ne čakaj me tu, zate sije življenje,
poglej kroge sonca nad tvojo dolino,
tu tvoja pomlád bo, kjer zame jesen je.
Narava mi zadnji igra andantino,
da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje
ti dajem, da to dokončaš umetnino.
ficra_zom, hvala za komentar. Odlično si izpeljal tale zaključek!
lp, Essentia
Poslano:
14. 02. 2014 ob 18:33
Spremenjeno:
18. 02. 2014 ob 09:59
(sestavila sem pesem-skupaj s ficra_zom. Sedaj izgleda takole):
tudi pesem se enkrat konča
prebivam v osončju poslednje svetlobe
zdaj tema nad robom prepada se dela
vse pesmi odšle so, ker noč jih je vzela
ne glej vame več konec je moje dobe
pred davnimi časi sva skupaj veslala
odkrivala jutra in nove začetke
pod črto nanizala skupne povzetke
sedaj pa se najina sila je vdala
Ne čakaj me tu, zate sije življenje,
poglej kroge sonca nad tvojo dolino,
tu tvoja pomlád bo, kjer zame jesen je.
Narava mi zadnji igra andantino,
da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje
ti dajem, da to dokončaš umetnino.
Prav super sta tole sestavila! Zelo prikladno in lepo!
Ali lahko eden od vaju, prosim, sonet objavi pod svojim imenom, naju, ostala dva pa omeni zraven kot soavtorja?
V komentarju spodaj se potem napiše, da je sonet nastal v tej delavnici (prilepi se tudi link na to delavnico, morda bo tako sem pokukalo še več članov).
Kar!
Lp, Lidija
Poslano:
14. 02. 2014 ob 20:44
Spremenjeno:
14. 02. 2014 ob 20:44
Bom jaz to uredil jutri.
Poslano:
15. 02. 2014 ob 14:46
Spremenjeno:
15. 02. 2014 ob 15:59
Evo, Lidija, tudi jaz sem se malo poizkusil v dopolnjevanju tvojega soneta.Moram pa pripomnit, da si za vajo izbrala kar nekoliko težko stopico amfibrah. Tudi tebi je v prvi kvartini, četrti stih, delal nekoliko težav.Ločila, glede na moje dopolnjevanje, sem postavil po svoji presoji.
ODHAJANJE
Povabim v osončje poslednje svetlobe,
zdaj tema nad robom prepada se dela,
dejanja vsa moja bodo zbledela,
ne glej vame več, konec je moje dobe.
Pred davnimi časi sva skupaj veslala
na valih življenja, polna elana.
Prišla sva do konca, ta pot je končana,
sedaj pa se najina sila je vdala.
Ne čakaj me tu, zate sije življenje,
poglej kroge sonca nad tvojo dolino;
odprto je tebi še tam hrepenenje.
Ne brani mi zdaj, v to neizbežno temino
da grem, zdaj mi pusti in še dovolenje
le hočem od tebe, da stopim v praznino.
Lp, valjo
urednica
Poslano:
15. 02. 2014 ob 16:00
Spremenjeno:
15. 02. 2014 ob 19:28
No, lepo, da se vaja prijemlje, imamo novega sodelavca!
Kakšne težave si imel v mislih, Valjo? (1. kvartina, četrti verz?)
Opazila sem, da mojega prvega verza nisi prav prepisal, predlagam, da se v prihodnje izogneš tem težavam tako, da delaš copy- paste.
Kar se tiče tvojih dopolnitev:
V dveh verzih manjka po en zlog _ (glede na mojo izbiro stopice in števila zlogov- 12) ,
dejanja vsa moja bodo zbledela, (11)
na valih življenja, polna elana. (11)
morda tako:
dejanja vsa moja, ta bodo zbledela, (12)
na valih življenja, vsa polna elana. (12)
Kaj meniš?
LP, lidija
ODHAJAM
Prebivam v osončju poslednje svetlobe,
zdaj tema nad robom prepada se dela.
Za vedno se nama je pesem izpela.
Ne glej vame več, konec je moje dobe.
Pred davnimi časi sva skupaj veslala
čez mlade brzice sončnega smehljaja,
slutila nisva temnih
senc iz onkraja,
sedaj pa se najina sila je vdala.
Ne čakaj me tu, zate sije življenje,
poglej kroge sonca nad tvojo dolino,
ki božajo v krošnjah pomladno brstenje.
Pozabi na žalost, solze ter grenčino,
da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje
te prosim, da končno se zlijem v svetlino.
Lepo, adisa:
en popravek bo potreben tukaj:
čez mlade brzice sončnega smehljaja,
poudarek beremo na napačnem zlogu, " takole -sončnéga! ne moremo prebrati, bi bilo preveč prisiljeno in je tipična napačna rešitev podrejena rimi ...
Poskusi najti rešitev ali pa čisto spremeni besedilo verza.
LP, lidija
Poslano:
15. 02. 2014 ob 19:17
Spremenjeno:
15. 02. 2014 ob 21:03
Ja lidija, moja površnost, prehitra oddaja brez kontrole.
Kar se tiče 4. verza 1. kvartine ga jaz berem tako:
ne glej vame več konec je moje dobe Torej: c_ _cc_cc_c_c,
medtem ko ostale verze berem:
Prebivam v osončju poslednje svetlobe
zdaj tema nad robom prepada se dela Torej: c_cc_cc_cc_c
Neosenčene zloge berem, kot nepoudarjene, osenčene pa kot poudarjene.
Lp, valjo
Poslano:
15. 02. 2014 ob 19:58
Spremenjeno:
15. 02. 2014 ob 20:28
Poslednja želja
Prebivam v osončju poslednje svetlobe
zdaj tema nad robom prepada se dela
ker svetilka moja precej žal ovela
ne glej vame več konec je moje dobe
Pred davnimi časi sva skupaj veslala,
ko moč moja bila je še precej mlada,
tvoja živahnost pa le radost in nada,
sedaj pa se najina sila je vdala
Ne čakaj me tu, zate sije življenje,
poglej kroge sonca nad tvojo dolino
spusti se tja, kamor vleče v hrepenenje.
Zatrepetal žarek ognjene svetlobe,
da grem, zdaj mi pusti še dovoljenje
vase vpijem tvoj vonj za poslednje dobe.
Se opravičujem če so napake to je bil moj poizkus pa me tudi zelo zanima kako mi je kaj šlo hvala
Oh, Lidija, me je zaštopalo:)))), kakorkoli popravljam in spreminjam verza, mi zmanjka 1 zlog.
Nadaljujem, ko se mi kaj pametnega posveti:),
lp , ida
Poslano:
15. 02. 2014 ob 21:06
Spremenjeno:
15. 02. 2014 ob 21:08
Prerojen
prebivam v osončju poslednje svetlobe
zdaj tema nad robom prepada se dela
in zadnja je roža že zdavnaj uvela
ne glej vame več konec je moje dobe
pred davnimi časi sva skupaj veslala
in pot sva iskala v neskončna jezera
čez celo pot naju je spremljala vera
sedaj pa se najina sila je vdala
ne čakaj me tu, zate sije življenje
poglej kroge sonca nad tvojo dolino
in pojdi pregnati celotno trpljenje
ne spusti me zdaj, da zabredem v sivino
da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje
da končno prerojen prodrem na ožino
evo še moj poskus, mnenje? :)
<!--[if gte mso 9]><xml>
urednica
Poslano:
15. 02. 2014 ob 22:46
Spremenjeno:
15. 02. 2014 ob 22:47
zdaj tema nad robom prepada se dela
ne glej vame več konec je moje dobe
Valjo, jaz berem oboje enako. Res je ena "zanka", ampak tam, ko preberem celo besedo konec nepoudarjeno (rahla goljufija, ki jo s pravilnim branjem brez posledic prikrijem). Čestitke za budno oko. :)
LP, lidija
levček, tudi ti nisi pravilno prepisala mojega osnutka ( verz "da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje) zlog je, ki si ga izpustila je bistven za stopico, poenotenje števila zlogov in končno za nadaljevanje besedila!
Verzi, ki si jih dodala, ne sledijo izbrani stopici, se pravi nimajo zastavljenega zaporedja poudarjenih in nepoudarjenih zlogov, ki sem jih zastavila v osnutku.
Res je, da si zadela pravo število zlogov (po 12), a to sploh ni bistvena zahteva, tista prej omenjena je važnejša! Ohranjanje stopice.
Predlagani popravki:
Poslednja želja
Prebivam v osončju poslednje svetlobe
zdaj tema nad robom prepada se dela
(ker svetilka moja precej žal ovela)
žal moja svetilka je že ovenela
ne glej vame več konec je moje dobe
Pred davnimi časi sva skupaj veslala,
(ko moč moja bila je še precej mlada,)
ko moč mojih udov bila je še mlada,
(tvoja živahnost pa le radost in nada,)
in tvoja živahnost le radost in nada,
sedaj pa se najina sila je vdala.
Ne čakaj me tu, zate sije življenje,
poglej kroge sonca nad tvojo dolino
(spusti se tja, kamor vleče v hrepenenje.)
in pusti odnesti srce v hrepenenje.
(Zatrepetal žarek ognjene svetlobe,)
Trepeče vroč žarek ognjene svetlobe,
da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje
(vase vpijem tvoj vonj za poslednje dobe.)
da vpijam tvoj vonj prav do konca te dobe.adisa, morda takole:
čez sončne brzice mladosti smehljaja
Poslano:
16. 02. 2014 ob 08:25
Spremenjeno:
16. 02. 2014 ob 09:55
ODHAJAM
Prebivam v osončju poslednje svetlobe,
zdaj tema nad robom prepada se dela.
Za vedno se nama je pesem izpela.
Ne glej vame več, konec je moje dobe.
Pred davnimi časi sva skupaj veslala
čez sončne brzice, brzice smehljaja,
slutila nisva temnih senc iz onkraja,
sedaj pa se najina sila je vdala.
Ne čakaj me tu, zate sije življenje,
poglej kroge sonca nad tvojo dolino,
ki božajo v krošnjah pomladno brstenje.
Pozabi na žalost, solze ter grenčino,
da grem, zdaj mi pusti in še dovoljenje
te prosim, da končno se zlijem v svetlino.
čez sončne brzice brzice smehljaja ???
?
:)
Saj gre tudi tako, samo vejico še dajte vmes (med brzice, brzice).
Komentiranje je zaprto!